Živa gora (The Living Mountain)

Knjiga 'Živa gora' prinaša poetične refleksije, ki jih je med hojo in raziskovanjem gorovja Cairngorms v škotskem Višavju v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izpisala škotska pesnica in pisateljica Nan Shepherd. Gre za njeno najbolj znano delo ter klasiko škotske literature. Na izid v knjižni obliki je knjiga potem počakala vse do leta 1977. To duhovno raziskovanje surove pokrajine in neukročene narave spada med najboljša potopisna dela, ki so bila kadarkoli napisana v angleškem jeziku. 

Gora, narava in človek se v tej knjigi tankočutno prepletajo med seboj, tesna povezanost živega in večnega pa v tem lirično povzdignjenem pisanju odpira vrata zaznave intenzivnemu in poglobljenemu dojemanju prvobitne pokrajine in mestu človeka v njej.

Gre za knjigo, ki je v svojem času že nakazovala, da je obdobje klasičnih potopisov mimo, saj gre za mešanico poezije v prozi, geopoetskega raziskovanja, preiskovanje narave vedenja, metafizičnega sprehajanja med različnimi religijami ter iskanja ljubezni in povezanosti v vsem, kar nas obdaja. Jezik v knjigi je zračen v obeh pomenih te besede, saj avtorica zaznava nianse v spreminjanju vremena, ki vpliva nanjo in njeno počutje, hkrati pa jo narava spodbuja, da ves čas preizkuša meje jezika in tega, kaj lahko izpove z njim.

'Živa gora' je emocionalna in intelektualna meditacija pesnice, ki je v naravi poslušala odtenke svojih misli in jih ubesedila v enkratno mešanico osebno izpovedne literature in filozofske meditacije.

• »Mojstrovina … Eno največjih del o naravi, ki so bila kadarkoli napisana v Britaniji.« – Chitra Ramaswamy, The Scotsman
• »Proza Nan Shepherd je čudovita – bistra kot gorski potok, globoka kot jezero.« – EmilyBooks Blog

Mehka vezava, 21 x 15 cm, 162 strani.

O AVTORICI:

Nan Shepherd (1893–1981), škotska pisateljica in pesnica, je bila pomembna modernistična avtorica, ki je v svojih delih opevala predvsem lepoto škotske narave, lotila pa se je tudi problema ženskega položaja in socialnih razlik v škotski družbi svojega časa. Leta 1915 je diplomirala na Univerzi v Aberdeenu, kjer je nato poučevala angleščino. Upokojila se je leta 1956, a je nadaljevala z urejanjem revije Aberdeen University Review vse do leta 1963. Leto kasneje ji je Univerza podelila častni doktorat. Shepherdova je prvi roman, The Quarry Wood, v katerem je predstavila omejeno in pogosto tragično življenje žensk, objavila leta 1928, tudi v naslednjih delih pa se je posvečala odnosom med ljudmi v majhnih škotskih skupnostih. Knjiga refleksij Živa gora je njeno najbolj znano delo ter klasika škotske literature.

RECENZIJA BUKLA:

Nan Shepherd (1893–1981) je škotska pisateljica in pesnica, pomembna modernistična avtorica, ki je v svojih delih opevala predvsem lepoto škotske narave, lotila pa se je tudi prob­lema ženskega položaja in socialnih razlik v škotski družbi svojega časa. Diplomirala je na Univerzi v Aberdeenu, kjer je nato poučevala angleš­čino. Upokojila se je leta 1956, a je nadaljevala urejanje revije Aberdeen University Review vse do leta 1963. Leto kasneje ji je Univerza podelila častni doktorat. Knjiga refleksij Živa gora je njeno najbolj znano delo in klasika škotske literature. Prinaša poetične refleksije, ki jih je izpisala med hojo in raziskovanjem gorovja Cairngorms v škotskem Višavju v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, na izid v knjižni obliki pa so potem počakale vse do leta 1977. To duhovno raziskovanje surove pokrajine in neukročene narave spada med najboljša potopisna dela, ki so bila kadarkoli napisana v angleškem jeziku.

Gora, narava in človek se v tej knjigi tankočutno prepletajo pred seboj, tesna povezanost živega in večnega pa v tem lirično povzdignjenem pisanju odpira vrata zaznave intenzivnemu in poglobljenemu dojemanju prvobitne škotske pokrajine in mestu človeka v njej. Gre za knjigo, ki se bere presenet­ljivo sodobno, celo moderno in v skladu s sedanjimi trendi pisanja v naravi, v svojem času pa je že nakazovala, da je obdobje klasičnih potopisov mimo, saj gre za mešanico poezije v prozi, geopoetskega raziskovanja, preiskovanja narave vedenja, metafizičnega sprehajanja med različnimi religijami ter iskanja ljubezni in povezanosti v vsem, kar nas obdaja. Jezik v knjigi je zračen v obeh pomenih te besede, saj avtorica zaznava nianse v spreminjanju vremena, ki vpliva nanjo in njeno počutje, hkrati pa jo narava spodbuja, da ves čas preizkuša meje jezika in tega, kaj lahko izpove z njim. Živa gora je izbrušena emocionalna in intelektualna meditacija pesnice, ki je v naravi poslušala odtenke svojih misli in jih ubesedila v enkratno mešanico osebnoizpovedne literature in filozofske meditacije, knjigi pa je dodana poglobljena spremna beseda, ki jo je napisal Robert Macfarlane, najbolj znani britanski pisec sodobnih knjig o naravi. Živa gora je ena od knjig, ki bi jih vzel s seboj na samotni otok!

Samo Rugelj, Bukla 147