Država v megli

Človekovi izjemni možgani so tako izjemen organ, da se v sedanjem času avtor sprašuje, če jih je sodoben človek sploh vreden. Premorejo sto milijard živčnih celic in vsaj trinajst trilijonov možnih miselnih povezav, kar omogoča posamezniku, da se na izzive iz lastnega telesa in iz okolja lahko odziva vsaj pametno, če že ne modro. Pa je človek v tem stoletju vse prej kot pameten in vse prej kot moder kljub izjemnim možganskim zmožnostim.

Kaj je torej s sodobnim človekom narobe? Pravzaprav smo ljudje še bitja v razvoju, stari komaj milijon let, kar je skoraj nič v primerjavi z virusi, ki na tem planetu živijo že dve milijardi let. Čebele so npr. zaključile razvoj pred 270 milijoni let in bodo izumrle, če jim bomo spremenili življenjsko okolje. Ljudje smo tudi razvojno prožnejši od čebel in pripravljeni na marsikatere spremembe, tudi politične. Smo bitja, ki smo pred trideset tisoč leti žal obračunali z neandertalci, nam najbližjo človeško vrsto. Dvakratno smo povečali čelne režnje možganov in čustvene centre v srednjih možganih in si s tem zagotovili zmožnost ozaveščenosti in doživljanja sebe.

Postali smo torej bitja s svobodno voljo, ki nas zavezuje sprejemati odgovornost za odločitve. Svoboda pa ni mačji kašelj, saj oblikuje človekovo vest. Tu pa se še nismo izkazali kaj prida bolj zreli kot neandertalci.Do pred petdeset leti smo še nekako obvladovali sebe in razvijajočo tehnologijo. Danes nas obvladuje tehnologija in ne več niti lastna vest niti ozaveščenost sebe, ki sta pogoj za pamet in modrost. Nepremišljeno smo se pustili zapeljati neoliberalizmu, ki nam ga s potrošniškim lagodjem ponujajo neandertalsko naravnani bogataši, zasvojeni z bančnimi transakcijami, borznim mešetarjenjem in bednim življenjem, ki ga označuje pohlep, bahavost, sebičnost in nestrpnost.

Dokler bo 90% svetovnega kapitala v rokah 10% ljudi, ne bo napredka. Povprečni ljudje bomo le še bolj neandertalski, ob nedeljah hodili v veleblagovnice, poleti na morje, pozimi na smučanje in v nedogled boščali v prazno ter jamrali. 

"Knjiga govori o človeku kot sesalcu in osebnosti, o poteh razvoja mladostnika in o avtorju kot šolskem zdravniku v sedanjih burnih časih. Istočasno pa je ta knjiga strokovno in znanstveno poročilo o opravljenem projektu, kot jo določajo metodologije naravoslovnih strok. Tudi v tem pogledu je knjiga izjemen dosežek." (Iz predgovora: Dušan Merc, ravnatelj OŠ Prule, Ljubljana)

Mehka vezava, 15 x 22,5 cm, 255 strani.