Slovenci in prihodnost

Dr. Bučar najprej razloži, kakšno vlogo imata država kot institucija in narodna pripadnost na obstoj nekega naroda v prihodnosti. Razloži razmerja med gospodarsko močjo, političnim vplivom in kulturno samozavestjo in opredeli, na čem bi moral temeljiti nek narod, če naj tudi v prihodnosti ne samo konkurira ostalim zahodnoevropskim silam, temveč tudi zaščiti svoje interese pred njimi. Iz tega širokega konteksta se avtor osredotoči na razmerja v slovenski družbi - na ideološko razdvojenost ter njene vzroke in posledice, na delitev družbenih vlog in na spremembe, ki bi bile dobrodošle za slovensko dobrobit.

Od družbe se avtor osredotoči še na parlament kot mesto političnega soočanja. Razloži, kakšna naj bil bila funkcija parlamenta v demokraciji in kakšno je dejansko stanje kot (še vedno) posledica skupne bivše države.

Po tem prerezu stanja razmerij družbenih in političnih moči v Sloveniji dr. Bučar umesti Slovenijo kot novo državo v zahodnoevropski kontekst. Razloži, zakaj smo Slovenci bolj kot v gospodarskem zaostanku in v drugačni družbeni strukturi predvsem v ujeti v drugačno stanje duha kot ostali zahodnoevropski narodi in kako to vpliva na nas kot narod in državo, in na prihodnost obojega.

Bistveno za slovenski narod pri tem je, da se zaveda svoje zapuščine in svojega dojemanja države in naroda, enakosti, avtoritete, kulture ..., da se s pomočjo te zavesti duhovno osvobodi bremen preteklosti in se na novo identificira s svojo narodnostjo in svojo državo. Na novo je potrebno razumeti princip enakosti v sodobni družbi in hkrati v tej enakosti razumeti, da je enakost le teoretična postavka, v realnosti pa se mora dovoliti tvorjenje elit kot strokovnih avtoritet, v katere se mora vzpostaviti trdno zaupanje, ker zaradi niveliranosti znanja v sodobni družbi kot demokracija nismo dovolj usposobljeni, niti ne moremo biti, da bi lahko vsak posameznik kompetentno presojal o vseh vprašanjih, ki se tičejo naše države, našega naroda in vseh stvari, ki so s tem povezane.

Avtor na podlagi teh ugotovitev razmišlja o novem razmerju med posameznikom in državo, o novi kapitalistični družbi in konkretnih ukrepih v zdravstvu in šolstvu.

Mehka vezava, 21,8 x 16,2 cm, 300 strani.

KNJIGA O VREDNOTAH, BREZ KATERIH SLOVENCI KOT NAROD NE MOREMO PREŽIVETI.

Recenzija, Bukla, maj 2009

Rojstvo države, prejšnja Bučarjeva knjiga, ki je med bralci dosegla velik uspeh, je posegala v našo preteklost ter v njej iskala vznike, ki so vodili v končno oblikovanje lastne države. Tokrat pa Bučar gleda v slovensko sedanjost in malo tudi v prihodnost, pri čemer po eni strani razčlenjuje zgodovinske tradicije držav, ki smo se jim pridružili v Evropski uniji, hkrati pa utemeljuje, na čem mora oziroma bi moral temeljiti neki narod, če naj tudi v prihodnosti ne samo konkurira drugim zahodnoevropskim silam, temveč tudi zaščiti svoje interese pred njimi.

Pri tem v svojem značilno gostem in čvrstem esejističnem slogu opredeli vlogo države kot institucije pri zagotavljanju obstoja nekega naroda, se osredini na parlament kot mesto političnega soočanja, potem pa se v drugem delu knjige v teh turbulentnih gospodarskih časih dotakne tudi novih razmerij med politiko in velekapitalisti, ki jih v sodobni Sloveniji do sedaj še nismo poznali. Ker tega novega odnosa še ne znamo ustrezno uravnovesiti, politika še vedno izgublja v odnosu ­proti ­gospodarski eliti. Samo Rugelj

IZŠLA JE BUČARJEVA KNJIGA O PRIHODNOSTI SLOVENCEV

Večer, 14. april 2009

Pri založbi Didakta so izdali knjigo prvega predsednika parlamenta v samostojni državi in očeta slovenske ustave Franceta Bučarja Slovenci in prihodnost. Ta je na predstavitvi dela dejal, da so Slovenci danes manj svobodni, kot so bili kdajkoli prej.

Slovenci imajo, kot pravi Bučar, privid resnične svobode, ki ga diktira tržno okolje. Bučar predlaga rešitev v duhovni osamosvojitvi človeka. "Dokler se bomo spraševali le, kaj meni osebno koristi, smo pred propadom družbe," je prepričan Bučar. Družbo, ki materialno korist postavlja pred svobodo mišljenja, označuje kot "težkega bolnika".

V knjigi se Bučar sprašuje, kdo je nosilec bodočega razvoja. V času osamosvojitve je bil po njegovih besedah to Demos, ki pa je "odpovedal, ker ni poznal poti naprej". Pomanjkanje pravih vrednot danes avtor vidi v uvažanju "ameriškega pleva" ter razvrednotenju vrednot, kot so denimo patriotizem, ki ga nekateri pogosto enačijo z nacionalizmom.

Po Bučarjevem mnenju vlada - pri čemer ne misli nobene konkretne vlade -, ki dopušča socialno razslojevanje, ne upošteva ustave in načela enakosti. "Če dopustimo socialni razkroj, se nam sesujejo vsi ideali, ki omogočajo obstoj družbe," je poudaril.

Tudi gospodarska kriza je, tako Bučar, posledica vrednostnega razkroja, saj po njegovem ne gre le za trenutno krizo, pač pa za obolelost celotne družbe.