V knjigi Soočenje z naravo Iztok Geister s sebi lastno občutljivostjo, preko povezanih esejev, prevprašuje človekov odnos do narave skozi razmerja in zakonitosti, ki vladajo v njej. Ne gre torej (samo) za to, kar skozi znanost vidimo v naravi, temveč naj bi poskušali celostno dojeti dogajanje v naravi in našem stiku z njo. Hkrati pa avtor ne skuša razkrinkati antropocentrične osnove našega odnosa do narave (kar je bilo storjeno že v številnih prejšnjih delih), temveč se skuša prebiti v samo srž človekove intimne stiske, nagrmadene v stoletjih gospodovalnosti nad živimi in neživimi bitji, seveda s poudarkom, da ni mogoče obljubiti rešitve zunaj sprijaznjenosti z usodo, v katero nas potiska evolucija.
Izvirno delo pozornega opazovalca narave, ki je o njeni neulovljivosti pisal že dolgo pred tem, preden so tovrstne teme začele prodirati v širšo bralsko in publicistično zavest.
O AVTORJU:
Iztok Geister (1945) je v poljubnem vrstnem redu pisatelj, pesnik in esejist, knjige – tudi kot samozaložnik – pa objavlja že več kot pol stoletja. V širšo slovensko javnost se je zapisal kot pozoren opazovalec in popisovalec narave (»brez narave ne bi napisal ničesar,« je izjavil ob neki priložnosti), tako da ima ta izjemno pomembno vlogo v njegovem opusu, ki šteje že skoraj šestdeset knjig. Njegove knjige, kot so Zagovori narave, Levitve, za katero je prejel Rožančevo nagrado, Dopuščanje narave in O zaupanju v naravo lahko štejemo med klasike slovenskega naravopisnega žanra, ki se jim zdaj pridružuje tudi njegova najnovejša knjiga Soočenje z naravo, s katero ob svojem jubileju zaokrožuje razmišljanja o odnosu človeka do narave.
##
