Ko so ruski geologi konec sedemdesetih let s helikopterjem leteli nad neobljudeno tajgo, so odkrili nekaj nenavadnega: kakih 250 kilometrov od najbližjega naselja so zagledali majhno kolibo, poleg nje pa njivo s krompirjem. Za to je izvedel časnikar Vasilij Peskov, postal radoveden in se ob prvi priložnosti podal v to komajda dostopno divjino. Tam je naletel na družino starovercev: starega moža in njegove štiri otroke, ki razen svojih staršev niso nikoli videli drugih ljudi. Lykovi, kot so se pisali, so pol stoletja živeli zunaj civilizacije. Ravnali so se po veri, ki je ohranjala obrede iz 17. stoletja. Peskov je pisal o težavnem vsakdanjiku puščavniškega življenja v negostoljubnem okolju in pripoveduje o nenavadni usodi najmlajše hčere Agafje Lykove, ki je iz družine edina preživela in živi sama prostovoljno v tajgi.
ZAPIS IZ PORTALA DOBRE KNJIGE:
"Zaradi svojih prepričanj in načel so živeli na robu sveta. Zgodbo, ki meji na znanstveno fantastiko je leta 1982 preveril in jo v časopis zapisal ruski novinar Peskov. Zaradi velikega zanimanja bralcev je deset let objavljal prispevke o življenju družine Lykov. Njihovo življenje je krojila vera, ki je ohranjala obrede iz 17. stoletja in jih popeljala v sibirsko tajgo, kjer so daleč od civiliziranega sveta živeli svoj svet. Avtor je zapise o njihovem vsakdanjiku »puščavskega življenja« strnil v tej knjigi."
Trda vezava, 15 x 21,5 cm, 206 strani.
O AVTORJU:
Vasilij Peskov je bil eden izmed urednikov pri časopisu "Komsomolska pravda". Več kot deset let se je redno odpravljal na težavno pot v samotni del tajge, da bi obiskal družino Lykovih in opisal njihovo puščavniško življenje.
##