Prekinitveni post - Kako zdravi in podaljšuje življenje

Vse več se govori o tako imenovanem dnevnem postu ali prekinitvenem postu, ki pa se že zelo približa načinu prehranjevanja, kot ga je naša zemeljska mati Narava namenila človeku. Človek v pradavnini ni jedel petkrat dnevno, ni imel ob sebi stalno polnega hladilnika. Če so kaj ulovili ali nabrali, so jedli, nato pa počakali na naslednji ulov, ki ni nujno, da se je zgodil prav vsak dan.

Danes znanost dokazuje, da je človek bolj prilagojen za občasno pomanjkanje kot za preobilno in stalno hranjenje. Dnevni post pomeni, da vsak dan uživamo hrano v »oknu« petih do osmih ur, potem pa šestnajst ali več ur ne uživamo ničesar več. Tako ima telo najboljše pogoje, da zaužito hrano dobro prebavi, vsrka hranila in izloči odpadne snovi.

Obenem pa dvanajst - do štirinajsturno postenje aktivira mehanizem avtofagije, ki omogoča intenzivno razgradnjo ali reciklažo odpadnih snovi, poškodovanih delov celic in odvečnih beljakovin ter ustvarjanje novih, zdravih celic iz teh materialov. Za odkritje tega mehanizma, v povezavi s postom, je japonski znanstvenik Yoshinori Ohsumi leta 2016 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino.

Takšen način prehranjevanja so imeli naši predniki za nekaj običajnega. Ni bilo debelih ljudi, niti neštetih civilizacijskih bolezni našega časa. Tisoči v Sloveniji so se rešili manjše ali večje zdravstvene ogroženosti, ko so občasno izvajali čiščenje organizma – z eno od oblik posta – in prešli na, v glavnem, polnovredno hrano rastlinskega izvora.

(Marjan Videnšek, strokovnjak za postenje, Preporod.eu)

RECENZIJA BUKLA:

Postenje kot vir življenjskega zdravja je praksa, ki je v različnih oblikah ne izvajajo samo starodavna ljudstva, temveč na svoje načine tudi razne živali. Seveda je v sodobnem svetu daljši post včasih težje izvedljiv, zato se v zadnjem obdobju kot dobrodošla alternativa vzpostavlja t. i. prekinitveni post. Pisanja knjige o njem se je Barbara Černe lotila po njegovem polletnem izvajanju, njegovo bistvo pa lahko predstavimo takole: znotraj dneva lahko vse bolj podaljšujemo obdobje, ko ne jemo, to pa se lahko raztegne tudi na petnajst ali šestnajst ur dnevno (običajno je dvanajst- do štirinajsturno postenje).

V praksi to pomeni, da hrano vsak dan uživamo zgolj v časovnem oknu petih do osmih ur, s čimer telesu omogočimo dvoje: po eni strani maksimalen izkoristek vnesenih snovi, po drugi strani pa mu damo priložnost, da pri sebi v miru preveri, kaj mora izločiti za boljše zdravje in delovanje v prihodnosti. Če pri tem – po izkušnjah avtorice – preidemo na pretežno polnovredno hrano rastlinskega izvora, se naše telesno stanje lahko že kmalu spremeni, s tem pa si lahko pomagamo rešiti tudi različnih (tudi kroničnih) zdravstvenih ogroženosti. Koristen priročnik!

(Samo Rugelj, Bukla 158)