Pogubnost kemopsihiatrije

Prejemnica nagrade IRA za najboljše delo raziskovalnega novinarstva. Pogubnost kemopsihiatrije je prelomna knjiga o katastrofalnem stanju na področju duševnega zdravja in njegovega »zagotavljanja« s psihiatrično farmakologijo, ki je v nesluteni ofenzivi po vsem amerikaniziranem svetu.

Robert Whitaker je z medicino strokovno povezan že od prvih službenih let. Kot večkrat nagrajeni raziskovalni novinar je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postal direktor znanstvenih publikacij Harvard Medical School (Medicinske fakultete na Harvardu), se pri tem delu praktično izobrazil, že leta 2010 pa prejel nagrado IRE za Pogubnost kemopsihiatrije kot najboljše delo na področju raziskovalnega novinarstva nasploh. V tej knjigi natančno razloži, kako je v zadnjih desetletjih prišlo do kopernikanskega preobrata v njegovem gledanju na današnjo farmakološko diktirano medicino. Vse skupaj se je začelo s povsem statističnim odkritjem, da je v manj razvitih deželah, kjer ni na voljo moderne medikacije, shizofrenija bolje zdravljiva in prognostično ugodnejša kot na zahodu. Whitaker se je neogibno vprašal zakaj.

Ta knjiga, podprta z znanstveno nespodbitno dokumentacijo in dokazi, koncizno razkriva pogubnost današnje šarlatanske kemopsihi­atrije, ki pod praporom vere v to, da so duševna obolenja in motnje posledica biokemičnih neravnovesij, genske okvarjenosti in nevroloških problemov v možganih, danes celo dojenčkom predpisuje škodljiva »psihiatrična zdravila«, tako da ob nastopu odraslosti pogostoma že izpolnjujejo kriterije za priznanje dosmrtne invalidnosti. Do tega zločinstva z milijoni nedolžnih žrtev je prišlo ob sovplivanju dveh modernih in ene že dolgotrajne globalne težnje. Prva od teh teženj je želja psihiatrov, da bi obveljali za zaresne zdravnike, ki utemeljujejo svoje zdravljenje v znanosti, ne pa ugibanju. Druga je težnja farmacevtov, da bi čimveč zaslužili. V tem sotočju interesov pa se je dobro znašla tudi oblast, ki po definiciji vselej teži k nadzorovanju in krotenju svojih podanikov.

»Najpomembnejša knjiga o psihiatriji v našem času ... Ne morem si pomagati, da ne bi vlekel vzporednice s Tiho pomladjo Rachel Carson.« – Huffington Post

PREVAJALEC O KNJIGI:

»Whitaker danes stoji na čelu antikemo­psihiatrične fronte, sestavljene iz tisočev zavzetih psihiatrov, zdravnikov, psihologov, socialnih mislecev in žrtev medikalizacije človeškega življenja. Kaj počnejo, se lahko poučite na Whitakerjevi spletni ustanovi (in reviji) s kratico MIA (in s polnim naslovom Mad in America; Znanost, psihiatrija in socialna pravičnost). Skupaj s svojimi podružnicami v drugih deželah in jezikih ima na milijone obiskov in na desettisoče članov in podpornikov. A vse to plemenito prizadevanje je lahko spričo popolne medijske, reklamne in finančne premoči psihokemofarmacevske branže bob ob steno – če njene dejanske, potencialne in bodoče žrt­ve ne bodo storile svojega. Za začetek polistajte po tej epohalni knjigi. Res je, nihče ne more sam premagati Kapitala, vsak pa lahko pred njim obvaruje vsaj sebe in svoje najdražje.« – Branko Gradišnik, prevajalec

O AVTORJU:

Robert Whitaker je nekdanji raziskovalni novinar, ki je pokrival področje zgodovine, medicine in znanosti, kasneje pa postal založnik in aktivist, saj je v procesu svojega raziskovalnega dela prišel do vznemirljivih odkritij v zvezi z resničnim delovanjem psihiatričnih zdravil in zlorabljanja tamkajšnjih pacientov. V spletno iniciativo in spletni portal Mad in America je povezal na deset tisoče drugače mislečih psihiatrov in na duševnem področju delujočih delavcev, v svoji peti knjigi Pogubnost kemopsihiatrije, ki od izida velja za temeljno delo na svojem področju, pa je razkril šarlatanstvo ter škodovanje, ki ga pacientom povzročajo psihiatrična zdravila.

RECENZIJA BUKLA:

Raziskovalni novinar Robert Whitaker (1952) je z medicino strokovno povezan že od prvih službenih let. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postal direktor znanstvenih publikacij Harvard Medical School (Medicinske fakultete na Harvardu), se pri tem delu praktično izobrazil, že leta 2010 pa prejel nagrado IRE za Pogubnost kemopsihiatrije kot najboljše delo na področju razis­kovalnega novinarstva nasploh. V tej knjigi natančno razloži, kako je v zadnjih desetletjih prišlo do kopernikanskega preobrata v njegovem gledanju na današnjo farmakološko diktirano medicino. Vse skupaj se je začelo s povsem statističnim odkritjem, da je v manj razvitih deželah, kjer moderne medikacije ni na voljo, shizofrenija bolje zdravljiva in prognostično ugodnejša kot na zahodu. Whitaker se je neogibno vprašal, zakaj. Knjiga, podprta z znanstveno nespodbitno dokumentacijo in dokazi, koncizno razkriva pogubnost današnje šarlatanske kemopsihiatrije, ki pod praporom vere v to, da so duševna obolenja in motnje posledica biokemičnih neravnovesij, genske okvarjenosti in nevroloških problemov v možganih, danes celo dojenčkom predpisuje škodljiva »psihiatrična zdravila«, tako da ob nastopu odraslosti posamezniki pogosto že izpolnjujejo kriterije za priznanje dosmrtne invalidnosti. Do tega zločinstva z milijoni nedolžnih žrtev je prišlo ob sovplivanju dveh modernih in ene že dolgotrajne globalne težnje. Prva od teh teženj je želja psihiatrov, da bi obveljali za zaresne zdravnike, ki utemeljujejo svoje zdravljenje v znanosti, ne pa v ugibanju, druga pa je težnja farmacevtov, da bi čim več zaslužili. V tem sotočju interesov pa se je, tako trdi Whitaker, dobro znašla tudi oblast, ki po definiciji vselej teži k nadzorovanju in krotenju svojih podanikov. Pogubnost kemopsihiatrije je prelomna knjiga o stanju na področju duševnega zdravja in njegovem »zagotavljanju« s psihiatrično farmakologijo in ena od najpomembnejših knjig o psihiatriji v našem času.

Samo Rugelj, Bukla 170