MMXXI: Leto nevarnih mutacij

Kaj je šlo v Sloveniji narobe v letu, ko smo dobili cepivo proti covidu-19? Nova knjiga Alija Žerdina, avtorja uspešnice MMXX: Leto nevarne bližine. V drugem letu pandemije covida-19 ni mutiral le virus. Nismo se ukvarjali zgolj s ponovnim učenjem pozabljenih črk grške abecede. Med pandemijo je vsaj tako kot SARS-CoV-2 mutirala tudi družba.

Družba brez proticepilske tradicije, družba, v kateri je pred letom MMXXI velika večina menila, da so cepiva izkoreninila številne nevarne bolezni, se ni cepila, pač pa se je razcepila. Vlada je skušala pandemijo zamejevati z odloki, neustavnimi mutacijami pravnega reda. Mutirali so policija, zdravstvo, država, njena zunanjepolitična usmeritev. V letu MMXXI, letu nevarnih mutacij, ko smo dobili cepiva proti covidu-19, je v Sloveniji umrlo več ljudi kot leta 2020, ko se je pandemija koronavirusa začela.

Rusija je med tistimi državami, v katerih je bila presežna umrljivost zaradi covida-19 največja na svetu. Na začetku pandemije, maja 2020, je newyorška podružnica ameriške centralne banke (FED) objavila analizo o povezavi med intenzivnostjo španske gripe v obdobju 1918–1920 in silovitostjo vzpona nacizma v nemških regijah.

Analiza, ki je preučevala, kakšne učinke je morilska pandemija pred stoletjem pustila v nemškem družbenem tkivu, je dokazovala, da so bili nacisti politično uspešnejši v regijah, kjer je španska gripa bolj kosila. Pandemija španske gripe je uničevala družbeno tkivo. Uničeno družbeno tkivo je bilo humus, iz katerega se je razraščal zločinski režim. Stoletje pozneje je uničeno družbeno tkivo humus, iz katerega raste zločinski režim.

»Spregledali smo možnost, da bo virus mutiral. Da se bo nevarna izvorna različica spremenila v še bolj nevarne. Mutacije so rdeča nit te knjige. Mutacije genetskega zapisa virusa SARS-CoV-2 niso edine mutacije, ki so prizadele te kraje. Ko gre za družbene, pravne, politične, psihološke, kulturne, antropološke in ekonomske učinke pandemije, uporaba besede mutacija ne izpolnjuje vseh strogih kriterijev uporabe znanstvene terminologije. Hkrati pa je prav to skupni imenovalec učinkov pandemije. Ni se spreminjal samo genetski material mikroorganizma. V Sloveniji je izrazito mutiral družbeni genom, genetski zapis, ki določa, kako se reproducirajo družbeni odnosi.« – iz knjige

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 306 strani.

O AVTORJU:

Ali Žerdin (1965) je sprva delal kot novinar in urednik Radia Študent, za tem kot novinar in namestnik odgovornega urednika Mladine, potem pa kot urednik Dnevnikove priloge Objektiv ter tudi odgovorni urednik Dnevnika. Od leta 2010 je zaposlen pri družbi Delo kot urednik Sobotne priloge. Kot novinar in publicist se je v tem času največ ukvarjal s slovenskimi notranjepolitičnimi razmerami.

Leta 2012 je na ljubljanski FDV doktoriral s tezo o vplivu menjave politične elite na omrežje ekonomske elite. Je avtor knjig Generali brez kape (1997), Omrežje moči (2012), France Bučar (2015) in Ujetniki omrežij (2018), lani pa je objavil odmevno družbeno angažirano delo MMXX: Leto nevarne bližine.

RECENZIJA BUKLA:

Po odmevnem družbeno angažiranem delu MMXX: Leto nevarne bližine, v katerem je avtor s svojim sociološkim pristopom podrobno analiziral slovensko (politično) realnost leta 2020, zaznamovanem z bliskovito spremembo načina življenja, ki ga je s seboj prinesla pandemija covida-19, je knjiga dobila smiselno nadaljevanje koronskega popisa dogajanja v letu 2021. Spričo množice družbenih pretresov in političnih anomalij avtor, sicer urednik Delove Sobotne priloge, v njej dosledno in izostreno obvešča in raziskovalno preučuje različne ravni mutacij, ki so nas zapopadle v tem obdobju.

V prvi vrsti so bile te spremembe politične, policijske in zdravstvene narave, na kar kažejo vladanje z nenehno nihajočimi odloki, vrsta zapiranj, nejasna navodila oblasti, ki nas kaj kmalu pripeljejo tudi do osrednje moralno-družbene dileme, ki jo avtor igrivo in pomenljivo ubesedi takole: »Družba brez proticepilske tradicije […] se ni cepila, pač pa se je razcepila.« Ljudje smo bili tako izpostavljeni rošadi pomembnih vprašanj: kako in zakaj je prišlo do nezaupanja do cepiva, kakšno vlogo je pri tem odigral politični diskurz, kje na lestvici evropskih držav pri reševanju zapletenega položaja, v katerega nas je pahnila pandemija, je Slovenija, kako smo se odrezali pri slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije in kakšen odnos smo pokazali do šoleželjnih dijakov. Pronicljiv pogled na našo družbeno realnost preteklega leta vse do danes. (Tanja Božić, Bukla 165)