Avtor v knjigi zajema skoraj dve stoletji poročil o Japonski, ki segajo od bežnih do bolj poglobljenih, ter natančno dokumentira in interpretira, kako so slovenski učenjaki, novinarji, umetniki in intelektualci spoznavali Japonsko in njene prebivalce in o svojih dognanjih seznanjali slovensko bralstvo. Ob tem pronicljivo analizira spremembe v odnosu do Japonske in ponuja razmisleke o tem, kako so ti stiki vplivali na slovensko družbo.
V knjigi avtor uporablja obsežen in izjemno pester nabor primarnih virov, vključno s potopisi, korespondencami, umetniškimi deli in časopisnimi članki, kar mu omogoča pretanjeno in zanimivo analizo slovenskega spoznavanja Japonske. S tesnim sodelovanjem s strokovnjaki s področja japonologije je avtor poskrbel za natančnost in doslednost pri rabi izrazov in imen iz japonskega jezika, ki so se v zgodovinskih dokumentih pojavljali v najrazličnejših oblikah, zato knjiga hkrati predstavlja pomemben mejnik in doprinos ne le na področju slovenske historiografije, ki je tradicionalno zanemarjala vlogo vzhodne Azije, temveč tudi za azijske študije, saj dopolnjuje za zdaj še skromno zakladnico akademskih diskurzov in terminoloških rešitev na področju vzhodnoazijskih družb in njihovih jezikov. - dr. Luka Culiberg
Med branjem prvega poglavja lahko ugotovimo, kako so si Slovenci v 19. stoletju predstavljali Japonsko, večinoma prek tujih virov in poročil misijonarjev. Stereotipne predstave se spremenijo v času rusko-japonske vojne in dalje (2. poglavje). Obdobje, ki ga opisuje 3. poglavje, je bolj dinamično, ker »odkrivanje« ni več enostransko. Posamezniki v ujetništvu ali na potovanju so dejansko doživljali domače okolje na Japonskem in v njihovem pisanju je možno ugotoviti več podrobnosti japonskega življenja.
Vključen je tudi opis bogatega prispevka Japoncev v likovni umetnosti. Zadnje poglavje nakaže tudi nekaj odprtih vprašanj, kot je npr. predstavitev Japonske (in drugih oddaljenih držav) v slovenskih učbenikih idr. Monografija, ki je nastala na osnovi obsežnega gradiva in temeljitega raziskovanja, bo gotovo zanimivo branje za vse, ki se zanimajo za »odkrivanje daljne dežele« z vidika Slovencev. - dr. Chikako Shigemori Bučar
##