Labirint duhov (Žepnica)

Katalonec Carlos Ruiz Zafón (1964) je leta 2001 izdal svoj roman Senca vetra in z njim začel znamenito serijo Pokopališče pozabljenih knjig. Roman je postal velika mednarodna uspešnica, prevedena v več kot 40 jezikov. Prvi knjigi sta sledila Igra angela (2008) in Ujetnik nebes (2011), zdaj pa je izšel zadnji roman serije, Labirint duhov (2019). Romani se lahko berejo v katerem koli vrstnem redu, drug za drugim ali vsak posebej, saj bralcu omogočajo, da vstopi v labirint zgodb skozi različna vrata. Vse štiri romane povezujejo junaki in dogodki, ki gradijo mostove med posameznimi zgodbami in knjigami.

Mednarodne nagrade, sijajne kritike

Zafón, ki živi in ustvarja v Barceloni in Los Angelesu, je dobil za svoje romane več mednarodnih nagrad. Število njegovih prodanih knjig presega 15 milijonov. Igra angela je bila v Španiji najhitreje prodajana knjiga vseh časov. Romane iz serije Pokopališče pozabljenih knjig so pospremile tudi odlične kritike in odzivi bralcev.

»García Márquez, Umberto Eco in Jorge Luis Borges si podajajo roko v čarobnem in razkošnem, vznemirljivo prodornem in nesporno sijajnem dogajanju, ki ga je v svojem romanu pričaral Carlos Ruiz Zafón.« - The New York Times

Četrti, sklepni roman serije Labirint duhov

Zafónov četrti roman Labirint duhov bralca nezadržno potegne v napeto branje in ga prevzame s čarovno močjo, lepoto in pomembnostjo knjig. Tudi ta roman je samostojna zgodba, v katero pa so vtkane tudi pripovedne niti prejšnjih treh romanov Senca vetra, Igra angela in Ujetnik nebes. Dogodki in liki iz prejšnjih romanov se povežejo med seboj in dodajo zgodbi manjkajoči košček mozaika. Pred našimi očmi se razgrnejo tudi velike skrivnosti in zločini časa, v katerem se odvija celotna zgodba.

Potopite se v skrivnosti španske zgodovine!

Roman Labirint duhov razgrinja tudi temačno preteklost Barcelone v prelomnih obdobjih 20. stoletja, naseljene tako z magičnimi bitji kot resničnimi zgodovinskimi dejstvi. Gre za zločine španske državljanske vojne in Francovega režima. Totalitaristični režim je namreč vse tiste svoje nasprotnike, ki jih ni pokončal, strpal v vojaško trdnjavo Montjuic. Pomagači režima so jim odvzeli otroke in jih dali premožnim predstavnikom režima, ki niso mogli ali niso želeli imeti svojih otrok.

Uradna ocena je, da je v času španske državljanske vojne na ta način izginilo skoraj 300.000 otrok. Režimovci so zažigali knjige, preganjali intelektualce, si prizadevali za neko fantazmatično rasno čistost in spravili državo na kolena.

Labirint duhov se bere kot kriminalka

Konkretno sega zgodba iz zadnjega romana v Barcelono leta 1938 in traja vse do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Tega leta pripotuje v mesto Fermín Romero de Torres. Skrit v trupu tovorne ladje iz Valencie, med zaboje s starimi puškami in drugim blagom, se čudežno reši pred Fumerom in politično policijo. Med napadi bombnikov reši Alicio, hči umrlega sojetnika v ječi v Sevilli. Deklica ob naslednji eksploziji vendarle pade skozi stekleno kupolo v Pokopališče knjig, kjer jo najde varuh. Prav ta deklica, vojna sirota, je Alicia Gris, ki jo srečamo leta pozneje kot najboljšo operativko politične policije.

Knjižna sled, ki sklene začetek s koncem

Konkretno sega zgodba iz zadnjega romana v Barcelono leta 1938 in traja vse do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. Med drugim izvemo, da je Alicia hči Fermínovega prijatelja, ki je umrl v ječi v Sevilli, kjer je bil zaprt skupaj z njim, razplete pa se še več drugih povezav. Alicia med opravljanjem naloge ¦ raziskati mora skrivnostno izginotje najvišjega predstavnika kulturne in politične smetane države, ministra Vallsa – naleti na redko knjigo, ki takoj vzbudi njeno pozornost. Knjižna sled jo pripelje do knjigarnarja Daniela Sempera, Fermína in Danielovega sina, ki prevzet nad knjigami Juliána Caraxa, sklene preveriti novice, da je pisatelj morda še živ. In potem se začne nekega poletnega večera, na starem delu pokopališča v Barceloni, vendarle razblinjati skrivnost Juliána Caraxa in njegovih knjig, čeprav avtor takole razsvetljuje bralca: »Nobena zgodba nima ne začetka ne konca, le vstopna vrata.«

MEDIJI O KNJIGI:

»Junakinja med iskanjem izginulega kulturnega ministra naleti na redko knjigo, ta jo skrivnostno pripelje do knjigarnarja, nadaljnji koraki pa vodijo k razkrivanju zamolčanih dejstev iz časa Francove diktature.« - Maja Šučur, Dnevnik

»Roman, ki ga ljubitelji Zafónove pisateljske veščine, v kateri lahko začutite tudi gotski sentiment kakega epskega romana iz devetnajstega stoletja, gotovo ne bodo mogli odložiti!« - Bukla

»Roman, ki sem ga že dolgo čakal. Zafón je avtor, ki zna združiti hitrost, akcijo, suspenz, hkrati pa odstira plasti svojih ljubezni do knjige in do Barcelone. Za svoje like si vzame čas, zgodbo zna razvijati počasi, prav toliko pa vanjo vnese tudi mističen pridih spoštovanja do ulic prestolnice Katalonije, zgodovine, svojega pisateljskega poslanstva in kot se zdi, neverjetne ljubezni do knjig.« - Tomaž Bešter, kon-teksti.blogspot.com

»Če bi me peljali v Pokopališče pozabljenih knjig, da si izberem eno, za katero bom odsihmal skrbel do konca svojih dni, bi se najbrž res težko odločil le za eno. A Zafónovih se ne bi branil.« - Tomaž Bešter, kon-teksti.blogspot.com

»Tetralogija Pokopališče pozabljenih knjig odpelje v magično, srhljivo in ves počez prepleteno zgodbo skrite Barcelone, ki ima v svoji srčiki skrivno knjižnico in je ogromen poklon knjigam ter pogumu za odkrivanje in, spet, kljubovanje, ob katerem se človek poti, ne da bi se sploh premaknil iz mesta.« - Maja Kastelic, ilustratorka, www.rtvslo.si