Primer nezveste Klare - MV

Avtorefleksivna parodija življenja uspešnega pisatelja. Zasebnega detektiva, čigar praška pisarna je specializirana predvsem za zasledovanje nezvestih partnerjev, popularni pisatelj Norbert Černý nekega dne zaprosi za sestanek – tako se začne kriminalni roman Michala Viewegha, najbolj branega sodobnega češkega pisatelja, ki ima v slovenščino prevedenih že devet knjig, od tega jih je sedem izšlo pri Založbi Sanje.

Primer nezveste Klare ni samo duhovita samoironična refleksija tako imenovanega uspešnega pisatelja, ampak predvsem rafinirano sestavljena zgodba o ljubezni, prijateljstvu in ljubosumju. Roman z detektivskimi prvinami, poln presenetljivih obratov, bralca popelje tudi na Kitajsko. V ta kontekst sodi avtorjeva izjava, češ da je o nezvestobi napisanih nemalo knjig, saj je, na drugi strani, zvestoba že res lepa, a z literarnega stališča dolgočasna. 

Viewegh je na svoj znan duhovit in živahen način, s številnimi razgibanimi dialogi, napisal še eno nadvse berljivo knjigo. Naklade Vieweghovih del na Češkem dosegajo astronomske naklade, tudi preko 100.000 izvodov.

---

"Smaragdna zelenina v očeh in v poželenju vzdrhteli hrbet in ljubosumni ljubimec z literarno težo in demoni, ki grizejo v racionalnost, in riževa polja in slamniki in ljubezen – nak, ljubezen ne obstaja – dokazi ljubezni … se gnetejo v življenju romana, ki se porogljivo vriva v pisateljev avtoreferat. V (samo)ironičnem cikcaku pluje še prigodba, ki se žanrsko pajdaši s kriminalnim romanom, zgodba, ki se premeteno vije zdaj vzdolž, zdaj počez – tja do oglušljivega crescenda." - Tjaša Koprivec, urednica

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Kako kaj gospod pisateljč« je vprašala, vendar oči ni odtrgala od zaslona. To je bilo bolj družabno vprašanje – orke in delfini so bili zanjo trenutno bolj zanimivi kot ljubosumni češki pisatelji. »Nič, je že priznal. Seveda ne bo napisal nobene knjige, to bo čisto navadno zasledovanje.« Po svoje je bilo nenavadno: še v taksiju sem mislil, da imam za Rút tako rekoč senzacionalno razkritje, ampak zdaj, v tej mirni domačni atmosferi, se mi nenadoma ni dalo govoriti o Norbertu. Kot bi bilo njegovo ljubosumje virus, s katerim bi naju lahko oba okužil – že s tem, da bi Rút obširneje pripovedoval o Norbertu.

MEDIJSKI ODZIVI:

• "Prijeten, prefinjeno zasnovan roman. Med vrsticami se povsod pojavlja igriv nasmeh Michala Viewegha." - Ulrich M. Schmid, Neue Zürcher Zeitung
• "Ob vsej samorefleksiji pa avtor ne pozabi na zaplet, ki se vrti okrog varanja na različnih nivojih. “Uspeva mu simbioza med relevantnostjo in zabavo,” je nekoč o Vieweghu rekel njegov kolega Thomas Brussig. Drži. In ponovno mu je uspelo zagotoviti čtivo z dodano vrednostjo." - Sebastian Fasthuber, Falter
• "Vieweghu uspeva simbioza osnovnega, pomembnega in zabavnega ... Nobena od njegovih knjig ni enaka drugi, kljub temu pa njegovi oboževalci vedno najdejo tisto, kar jim je ljubo." - Thomas Brussig, Der Spiegel
• "Vieweghu je treba priznati njegov velik literarni talent, prav tako pa premišljenost. Pozna tako svoje močne kot šibke plati. Močne plati – humor, čut za vsakdanji jezik, sposobnost dojemanja ozračja v družbi – v celoti uporablja, slabih plati – komplicirani zapleti, globoka psihologija likov – se večinoma poskuša izogibati." - Ladislav Nagy, Reflex