Ime mi je Lucy Barton - TV (prednaročilo)

PRODAJNA USPEŠNICA ČASOPISA NEW YORK TIMES! KANDIDATKA ZA NAGRADO BOOKER! NAJBOLJŠA KNJIGA LETA: Time, The Washington Post, The New York Times Book Review, NPR, San Francisco Chronicle, Minneapolis Star Tribune, St. Louis Post-Dispatch, Miami Herald, The Guardian Slate, BookPage, LibraryReads, Kirkus Reviews

Običajen obisk v bolnišnici postane odskočna deska za uvid v krhek odnos med materjo in hčerjo v tem “spektakularnem” (The Washington Post) romanu avtorice romanov Olive Kitteridge in The Burgess Boys, prejemnice Pulitzerjeve nagrade.

Lucy Barton počasi okreva po posegu, ki bi moral biti rutinski. Obišče jo mati, s katero ni govorila že leta. Neškodljivo obrekovanje o ljudeh iz Lucyjinega otroštva v Amgashu v Illinoisu je tisto, kar ju spet poveže. A pod površjem se skrivata napetost in hrepenenje, ki sta vplivala na vsak vidik Lucyjinega življenja: njen pobeg od disfunkcionalne družine, njeno željo po pisanju, njen zakon, njeno ljubezen do hčera.

To silno, močno zgodbo pa s sijajnim smislom za naracijo pripoveduje kar Lucy sama: predirno čuječa, globoko človeška in resnično nepozabna.

O ROMANU SO DEJALI:

“Rahločutno in varljivo preprosto . . . [Elizabeth] Strout je ujela tisto ravnovesje med neusmiljenostjo, potrebno za pisanje brez zavor, in potrebo po sprejemanju napak sočloveka. Zaradi Lucyjine nežne iskrenosti, zapletenega odnosa z možem in večplastnega odziva na materine pomanjkljivosti je ta roman tako zelo subtilno močan . . . Ime mi je Lucy je— tako kot vsa druga dela Elizabeth Strout — veliko kompleksnejši, kot se sprva zdi. In zaradi tega še toliko bolj čustveno prepričljiv.”—San Francisco Chronicle

“Kratek roman o ljubezni, zlasti o zapleteni ljubezni med materami in hčerami, a tudi preprostejših, bolj nenadnih vezeh . . . Roman te povezave k življenju obudi na tako skop, izčiščen in globok način, da se skorajda zdi kot neke vrste biblija ali sutra.”—Newsday

“Spektakularno. Inteligentno in prebrisano do vsake vejice in pike. Zgodba o zadrževanju in zgodba o veliki odprtosti in modrosti. [Stroutova] od začetka pa do konca izvrstno in veličastno drži vse niti zgodbe v svojih rokah.”—The Washington Post

“Avtorica v tem kratkem, globokem romanu v darežljivo iskreno in odkrito prozo vnese več čustev in bolečine kot drugi v dva- ali trikrat daljše romane. Stroutova nas že od nekdaj osuplja z neverjetno zmožnostjo: sposobna je ubesediti skrivnostne in nedoumljive načine navezanosti med ljudmi.”—Chicago Tribune

“V tem izjemnem romanu ni niti trohice sentimentalnosti. S skrbnimi besedami in vibrirajočo tišino nam roman Ime mi je Lucy Barton ponuja redko bogastvo čustev, od najtemnejšega trpljenja do —‘Bila sem zelo srečna. Res sem bila srečna.’— preprostega veselja.”—Claire Messud, The New York Times Book Review

“Stroutova je manj povezana z novejšo avtobiografsko fikcijo kot z Ernestom Hemingwayem, ki je znal bolje kot kdorkoli drug brez sentimentalnosti izraziti posledice travme. Ob branju romana Ime mi je Lucy Barton sem večkrat pomislila na Hemingwayevo izjavo, da je treba napisati najbolj resnični stavek, ki ga poznaš.’”—The Wall Street Journal

“Tako dobro je zmožen pisati tisti, ki zna poslušati. Ki je zmožen popolnoma razumeti človeka, ki je zelo v stiku z resničnostjo. Tako pisanje ni več le spretnost, ampak vrlina.”—Hilary Mantel

“Tih, veličasten in sočuten sodobni roman o ljubezni, hrepenenju in odpornosti v družini, ki je neopisljivo disfunkcionalna.”—The Boston Globe

“Impresionistično in nepozabno. Z Lucy Barton nas [Stroutova] opominja na moč naših zgodb — in da smo sposobni preseči svoje težavne pripovedi.”—Miami Herald

“Lucy Barton je prepoln prečiščenih čustev. Stroutova brez kančka samopomilovanja ujame bolečino osamljenosti, ki jo vsi kdaj začutimo.”—Time

“Boleč, razsvetljujoč pogled na predanost med materjo in hčerjo.”—People

“Izjemno čustveno.”—The Guardian