Satanov tango - Fabula 2023

Satanov tango (1985), literarni prvenec Lászla Krasznahorkaija, je eno temeljnih del sodobne madžarske proze. Z epiko velikega zamaha, izvirnim konceptom in satanovim plesom kot silovito vizijo propadanja je takoj vzbudil izjemno zanimanje in številna priznanja tako doma kot v tujini.

V ospredju romana je zgodba o negativnem Mesiji, lažnem profetu, preko katerega avtor tematizira zmago sle po oblasti in nasilju, nerešljiva vprašanja o človeški naravi, naivno zaupanje preprostih ljudi samooklicanim vodjem ter kolektivno nemoč. Osrednji lik romana Irimiás je manipulator, klatež, bivši zapornik, ki zlorabi obup vaščanov v propadlem in blatnem podeželskem zaselku. Pod pretvezo upanja v boljšo prihodnost vaščane odvede v »obljubljeno« deželo, pred tem pa iz njih zmami še zadnje prihranke. Nazadnje se izkaže, da vse skupaj ni samo potegavščina spretnega prevaranta, ampak tudi malverzacija agenta tajne službe. Po več kot tridesetih letih od njegovega nastanka je Satanov tango še kako aktualno delo, saj prav v zadnjih letih doživlja ponoven vzpon in številne nove prevode. Po njem je znameniti madžarski režiser Béla Tarr posnel tudi istoimenski kultni film.

László Krasznahorkai (1954) je zaradi svojega prepoznavnega sloga kmalu zaslovel kot kultni pisec del, v katerih se edinstveno prepletajo postmodernizem in melanholija, predmetni svet in nadčutnost, eksistencializem in pretanjena metaforika. Susan Sontag ga je imenovala sodobni madžarski mojster apokalipse, W. G. Sebald pa je univerzalnost njegove vizije primerjal z Gogoljevimi Mrtvimi dušami. Avtor je za svoja dela sicer prejel številne domače in prestižne tuje literarne nagrade, med drugim nagrado Brücke-Berlin (2010), Prima Primissima (2012), veliko nagrado Vilenice (2014), leta 2015 pa kot prvi Madžar tudi prestižno nagrado booker. Leta 2019 je prejel ameriško nagrado za književnost in leta 2021 avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Zadnjih nekaj let je stalni kandidat za Nobelovo nagrado za književnost.