Državljanska nepokorščina - 2. izdaja

Ta pestrost za prevajalca predstavlja dilemo, saj se je potrebno odločati med zvestobo izvirniku in najbolj poznanimi opcijami: za prevod »državljanska nepokorščina« smo se naposled odločili predvsem zato, ker je spis pod tem imenom – ki je v družbeno-politični misli postal pojem – najbolj znan in ga bralci tako najlažje najdejo. Toda s to odločitvijo se pojavi nov zaplet, ki vznikne skozi vprašanje prevajanja besede »disobedience«: v prvem slovenskem delnem prevodu teksta, ki ga je za anarhistični zbornik Antologija anarhizma II iz l. 1986 (Ljubljana, Krtina) pripravil prof. Božidar Kante, odlomki nosijo naslov »Državljanska neposlušnost«.

To je smiseln in v slovenskem jeziku skoraj enako uveljavljen prevod kot »Nepokorščina« (ob tem je potrebno dodati, da SSKJ kot sinonim za obe besedi predlaga še »neubogljivost«). V našem prevodu se vendarle odločamo za »nepokorščino«, in sicer iz dveh razlogov: prvič zato, ker je poslušanje pri Thoreauju beseda, ki ima posebno (morda bi danes lahko rekli heideggerjansko) konotacijo in njeno zanikanje bi v okviru Thoreujeve miselne konstelacije prej pomenilo kaj takega kot »nedovzetnost«, »slepoto«, ne pa »upor«. Drugič, »to obey« se v tekstu vsaj enkrat pojavi v takšnem kontekstu, da bi ga težje prevedli s »poslušati«: težko bi namreč rekli, da želod in kostanj »poslušata« isti zakon. Tako se naposled zdi, da je »neposlušnost« morda ustrezen prevod za sodobne družbeno-politične koncepte, manj pa za uveljavljeni naslov Thoreaujevega spisa.

Mehka vezava, 12.0 x 16.0 cm, 78 strani.