Naših sto naključij

Avtorji so se odločili z drugimi deliti svoje spomine na simpatične zgodbe ali na tiste, ob katerih se bo bralec »Kaj takega!?« začudil, nasmejal in včasih težko verjel nenavadni, neverjetni ali presenetljivi pripovedi.

... No, zadeve se v življenju preprosto morajo zgoditi. Ker Anatolu nisem telefoniral, me je pač naključje posadilo na isto letalo in celo na sosednji stol.

... Če bi se Livio in Pat sprehajala po drugi ulici ali če bi bil avto parkiran drugje, te zgodbe ne bi bilo.

... Od takrat zanesljivo vem, da sta večletna soseda iz Bežigrada tudi po slovesu s tega sveta obdržala mesto najbližjih sosedov, le da so se vhodna vrata zamenjala z nagrobnikoma.

NAKLJUČJEM NA POT:

Odločila sem se poskusiti. Vrtala sem in vzpodbujala kogarkoli sem pač lahko in začela zgodbe urejati v zbirko. Ni dolgo trajalo, ko sem se odločila za sistematičen pristop. Postala sem zbirateljica. Rodil se je 'projekt' z delovnim naslovom »Naših sto naključij«.

Naših - ker poznam vse avtorje, nekatere sem preko njih spoznala sedaj.To, da se tudi oni v veliki meri med seboj poznajo, je bil večkrat navdih za odkritje novih spominov. Stotka je le simbolna številka. Če bi jih prešteli, bi našli naključij še več, marsikje jih po več sestavlja zgodbo ali pa se prepletajo v vsebini - in to je tisto, kar šteje. Vsebina. Med 40 avtorji so pisci in pripovedovalci - slednji so tisti, ki jim ni do

pisanja in so to prepustili zbirateljici: z vsakim, ki je povedal zgodbo, sva zapisano uskladila, nato je končno besedilo avtoriziral. Prav vse zgodbe so resnične.

Irena Tršinar je diplomirana umetnostna zgodovinarka, vendar je vse življenje delovala v državni upravi. Vedno je gojila spoštovanje do predmetov, običajev, zgodb in strokovnih dosežkov iz preteklosti, jih urejala in zapisovala. Spoznanje, da odkrivanje naključij bogati življenje in da jih je vredno obvarovati pred pozabo, jo je vzpodbudilo k sistematičnemu zbiranju kratkih zgodb v knjigi pred vami.

Trda vezava, 17,5 x 24,5 cm, 235 strani.