Žvižgači, mediji in korupcija: od Snowdena do Breclja

Žvižgači, mediji in korupcija je prva slovenska knjiga o žvižgačih in o tem, kako ti s svojimi pogumnimi razkritji nepravilnosti spreminjajo svet v interesu javnosti. To ni zbirka receptov »kako žvižgati«, knjiga pa tudi ne predstavlja čudežnih rešitev, ki bi žvižgače zaščitili pred povračilnimi ukrepi. Žal takšne rešitve ne obstajajo. S trdnim teoretskim okvirjem, podrobno analizo in posledicami nekaterih najvplivnejših žvižgaških razkritij v tujini in pri nas, pa delo Alme M. Sedlar predstavlja dragoceno analizo ter izhodišče za nadaljnje raziskovalno delo. Avtorica predlaga konkretne ukrepe, kako ustrezneje urediti področje zaščite žvižgačev, kar je eden ključnih pogojev za uspešno odkrivanje in preprečevanje korupcije.

Žal takšne rešitve ne obstajajo. S trdnim teoretskim okvirjem, podrobno analizo in posledicami nekaterih najvplivnejših žvižgaških razkritij v tujini in pri nas, pa delo Alme M. Sedlar predstavlja dragoceno analizo ter izhodišče za nadaljnje raziskovalno delo. Avtorica predlaga konkretne ukrepe, kako ustrezneje urediti področje zaščite žvižgačev, kar je eden ključnih pogojev za uspešno odkrivanje in preprečevanje korupcije.

»Knjiga Žvižgači, mediji in korupcija Alme M. Sedlar nesporno orje ledino, saj o žvižgaštvu doslej nismo imeli temeljite študije, zdaj jo imamo. Domača javna razprava nam kaže, kako malo o njem vemo, kar velja še zlasti za novinarje in vse, ki se po dolžnosti ukvarjajo s pregonom koruptivnih ravnanj. Ne samo, da je pred nami izčrpno delo, kjer avtorica popiše stanje na področju zaščite žvižgačev kot prijaviteljev koruptivnih ravnanj pri nas in v tujini, temveč v knjigi navaja tudi predloge za ureditev njihove zaščite. Po brechtovsko zato ne velja le, da je knjiga orožje, ki ga je treba vzeti v roke, ampak je tudi nujno sredstvo, s katerim se lahko borimo proti korupciji.«
– dr. Boris Vezjak

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 264 strani.

ODLOMEK IZ KNJIGE:

»Niti v enem od analiziranih primerov slovenski mediji posameznika, ki je razkril nepravilnosti, niso prepoznali kot žvižgača, prav tako ne povračilnih ukrepov proti njemu, zato o njih tudi niso poročali na tak način. Nasprotno pa so mediji kot »žvižgače« večkrat napačno opredelili posameznike, ki to niso (npr. zdravnik Ivan Radan ali Humanitarno združenje Žvižgač). Tako se v javnosti širi popačena slika o žvižgačih in njihovem pomenu, to pa negativno vpliva na percepcijo javnosti o žvižgačih in njihovih razkritjih.
Žvižgači, ki v medijih niso prepoznani kot žvižgači, praviloma ne morejo računati na naklonjenost javnosti, čeprav po drugi strani prav žvižgači pogosto zagotavljajo dragocen vir informacij za novinarje. Zaradi neustreznih medijskih reprezentacij so žvižgači še toliko bolj ranljivi in izpostavljeni povračilnim ukrepom s strani nadrejenih, državnih institucij oziroma »oblasti«, saj so, kot bi rekel sloviti francoski mislec Michel Foucault, v večnem boju z oblastjo.«

O AVTORICI:

ALMA M. SEDLAR (1975) je profesorica filozofije in pedagogike ter doktorica humanističnih znanosti. Leta 2016 je uspešno zaključila doktorski študij ter zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Zaščita žvižgačev in preprečevanje korupcije ter medijske reprezentacije žvižgaš­tva. Poklicno kariero je začela leta 1990 kot novinarka, do leta 2013 je delovala kot preiskovalna novinarka, namestnica urednice in urednica v več slovenskih medijih. Od junija 2014 do septembra 2017 je opravljala funkcijo namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Leta 2007 je prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve. Od leta 2008 do 2014 je bila članica Novinarskega častnega razsodišča. Ukvarja se s preventivo na področju preprečevanja korupcije in objavlja članke s področja zaščite žvižgačev. Knjiga Žvižgači, mediji in korupcija je njeno prvo knjižno delo.