Čustvena inteligenca (Žepnica)

Svetovna uspešnica! Kako pomemben je inteligenčni kvocient? Je res usodnega pomena za naše življenje in poslovni uspeh? Kako je mogoče, da ljudje z visokim inteligenčnim količnikom doživljajo neuspehe, tisti s skromnim pa napredujejo izjemno dobro?

Dr. Daniel Goleman, profesor s Harvarda in urednik časopisa Psychology Today, poudarja, da čustva bistveno vplivajo na življenje, saj vodijo naše razmišljanje, delovanje in obstoj. S knjigo se bomo naučili, kako inteligentno ravnati s čustvi v medsebojnih odnosih in na delovnem mestu, ter spoznali, kako čustveno ravnotežje vpliva na zdravje.

ODLOMKI IZ KNJIGE:

Kateri dejavniki so odločujoči v primerih, ko se ljudje z visokim IQ komaj prebijajo skozi življenje, drugi, s skromnejšim IQ, pa so v življenju presenetljivo uspešni? Upam si trditi, da je razlika zelo pogosto posledica sposobnosti, ki jih imenujemo čustvena inteligentnost in zajemajo samoobvladovanje, gorečnost, vztrajnost in sposobnost spodbujanja sebe.

Kadar v današnjem času primanjkuje moralnih obvez, od vseh najbolj pogrešamo dve, ki ju najbolj potrebujemo: samoobvladovanje in sočutje.

Predaleč smo zapluli s pretiranim poudarjanjem izključno razumske plati življenja - ki je merljiva z IQ - kot edine smiselne vrednote. Ko čustva prevladajo, je inteligentnost brez vsake moči.

Raziskava je pokazala, da v prvih nekaj tisočinkah sekunde zaznavanja neko stvar podzavestno prepoznamo in se hkrati tudi odločimo, ali nam je všeč ali ne. Prepoznavno nezavedanje je stanje zavesti, ko nismo sposobni ugotoviti, kaj gledamo, ampak si lahko ustvarimo samo mnenje. Čustva imajo torej svoj posebni um, ki si lahko ustvari lastno mnenje, neodvisno od razumnega dela.

Čustveni izbruhi so živčna čustvena ugrabitev. Večkrat je bilo dokazano, da v takšnih trenutkih eno od središč v limbičnem predelu možganov razglasi stanje nevarnosti in si podjarmi preostali del možganov za svoj način ukrepanja v sili. Navzven se odrazi tako, da oseba po neki hipni in intenzivni reakciji reče: "Sploh ne vem, kaj me je popadlo, da sem tako reagiral."

Najzgodnejši čustveni spomini so zasnovani, preden je otrok sposoben z besedo opisati svoje izkušnje. Ko se kasneje v zrelem življenju sprožijo, ni mogoče najti ustreznih razločnih misli o odzivu, ki smo se mu vdali. Eden od razlogov, zaradi katerega nas čustveni izbruhi tako hudo begajo, je ravno ta, da spomini segajo daleč nazaj v naša prva leta življenja, ko nas je vsaka stvar osupnila in ko še nismo osvojili besed, da bi opisali, kar smo dojeli.

Čelni korteks je področje možganov, ki je zadolženo za delovni spomin. Toda poti, po katerih potekajo vzburjenja iz limbičnega dela možganov do čelnih režnjev, pomenijo, da signali izrazito močnih čustev, kot so zaskrbljenost, jeza in druga, lahko privedejo do živčne hladnosti, ki lahko namerno zavre sposobnost čelnega režnja pri vzdrževanju delovnega spomina. Prav zato v čustveni vznemirjenosti večkrat rečemo: "Nisem sposoben zbrano misliti." Neprestan čustven nemir pri otrocih lahko povzroči odklone v intelektualnih sposobnostih in celo zatre učne sposobnosti.

Čustveni um je enako močno vpleten v razmišljanje kot miselni um. Imamo torej dve vrsti možganov, dva tipa mišljenja in dve različni inteligentnosti: razumsko in čustveno. Od obeh je odvisno, kako se znajdemo v življenju - ni vse določeno samo z IQ, zares pomembna je pravzaprav čustvena inteligentnost.