Zadnje izpovedi

Zadnje izpovedi Maura Corone so zbirka življenjskih premišljanj in pripovedi, intimni dnevnik sanjača. Literarni avtoportret, ki se v iskricah sklicuje na brezčasno izročilo moralnih spisov od filozofa Seneke do samuraja Yamamota, kipeč v nadvse oseben čustveni izbruh o kulturni in politični aktualnosti.

Besede, kot so svoboda, tišina, spomin, telo, napor, zavist, ponos, tekmovalnost, ljubezen, prijateljstvo, bolest, smrt, Bog in vera, danes vse bolj izgubljajo obstojnost, težo, globino, vitalnost, so kakor zven brez pomena. Coronove Izpovedi iz izvotlenih pojmov sedanjosti zaživijo kot globoko razsvetljujoča laična zgodba. »Sem velik grešnik, a iz tradicije in prepričanja ohranjam vero. V Boga upam in ga spoštujem, čeprav ne vem, kam se je izgubil. Zvi Kolitz pravi: ‘Dragi Bog, vate verjamem, tebi navkljub.’«

Knjiga, ki jo držite v roki, je literarna priredba dokumentarnega filma režiserja Giorgia Fornonija, ki je Corono petdeset let po tragediji Vajonta pospremil po rodnem Ertu, »vasi propadanja in bolečine«, med brlogom ateljejem, kjer živi in deluje, in kraji njegove vsakdanjosti. Knjižna pripoved v živo enega najbolj branih in priljubljenih italijanskih pisateljev.

»Edine besede, ki si zaslužijo živeti, so tiste, ki so boljše od tišine,« je dejal Juan Carlos Onetti. Te vknjižene besede žal še zdaleč niso boljše od tišine. Najbolje bi bilo molčati, jaz pa molčati ne znam in še manj besedovati bolje od tišine. To je vse, vse je tu. Pika in amen.

Mehka vezava, 14, x 21 cm, 153 strani.

O AVTORJU:

Mauro Corona (1950) je furlanski pisatelj, kipar v lesu in alpinist. Živi in deluje v alpski dolini Vajont, preživelec in pričevalec napovedane tragedije iz leta 1963. V mladosti gozdar, kamnosek, divji lovec je v trojici ustvarjalnih dejavnosti segel v sam evropski vrh. Kiparsko se je izšolal pri ladinskem mojstru Augustu Murerju. Preplezal je dobrih tristo prvenstvenih smeri v Dolomitih in se udeležil več mednarodnih odprav. Kot eden uspešnejših sodobnih italijanskih pisateljev je objavil več kot trideset knjižnih del, kratkoproznih zbirk, romanov in esejev, prevedenih v številne svetovne jezike. Prejel je prestižna literarna priznanja, med njimi nagrade Bancarella, Campiello in Mario Rigoni Stern. V slovenščini je nedavno izšel prevodni prvenec Kot kamen v rečnem toku (Sidarta 2021, prevod in spremna beseda Jernej Šček). Za milijone bralcev je učitelj življenja.

RECENZIJA BUKLA:

V prvi vrsti bi lahko knjigo Zadnje izpovedi opredelili kot literarni avtoportret, izpovedno oporoko, avtorjevo razodetje, ki je popolnjeno s poglobljenimi premisleki, podobami narave, družbenimi in umetniškimi refleksijami ter introspektivnim premlevanjem. Ganljiv obračun z lastnim obstojem furlanskega nenavadneža, pisatelja, kiparja v lesu in alpinista Maura Corone je goreč zagovor ranljivosti in branik občutljivih duš, ki nas vabi k dialogu o položaju človeka v sodobni družbi. Na vsebinsko naravnanost knjige nas opozori uvodni citat Susan Ertz, ki povedno povzame njegovo idejno težišče: »Milijonske množice hlepijo po nesmrtnosti, potem pa ne vedo, kam bi se dale na deževno nedeljsko popoldne.«

Pisec se pravzaprav ozira k pomanjkljivostim sodobnega načina življenja in ravnanju današnjega človeka in razpreda o temeljnih občutjih in prvinah našega obstoja: o svobodi, tišini, spominu, telesu, naporu, zavisti, ljubezni, smrti, bolezni, veri in še. Ob tem se trudi biti iskren in ne prizanaša ne sebi kot tudi ne svojim bližnjim, ki jim v isti sapi izkazuje hvaležnost in ljubezen. Jeziku izpovedovanja se pridružuje jezik hvalnice narave, dosledno prepleten s citati mojstrov pisane besede in literarnih velikanov, ki jim Corona izraža občutno spoštovanje. V grobem bi lahko dejali, da ta dnevniško-esejistični zbir misli opominja na pomembnost človekovega harmoničnega sobivanja z naravo, ki mu ne sme manjkati tudi telesnih in intelektualnih obremenitev, da bi živel izpopolnjeno in avtentično življenje.

Tanja Božić, Bukla 165