Ultrablues (tretja izdaja)

Nova izdaja ob desetletnici prvega natisa z dodatnimi besedili! Trije možje. Trije pisci. Trije tekači. Trije obsedenci. Trije bralci. Trije značaji. Tri življenjske poti. Malo skupne zgodovine, a zajeten kupček skupnih točk. In ena, osem mesecev dolga skupna dogodivščina, ki je kriznega poročevalca (in »nogometaša«) Boštjana Videmška, publicista (in hribolazca) Sama Ruglja ter mladinskega pisatelja (in boksarja) Žigo X Gombača iz zagrizenih individualistov skušala spremeniti v kompanjone in ekipo. Ekipo tekaških navdušencev, ki so se sredi ameriške divjine spopadli s svojim prvim ultramaratonom v življenju. S stotimi kilometri gora in puščav, ki so sledili tisočim kilometrom »pripravljalne« podlage.

Ultrablues je potovanje od ultramaratonske ideje do njenega uresničenja. Je potovanje po tekaški in življenjski premici, ki se le na končnem cilju – pa še to samo za trenutek – spremeni v daljico. Je (dobesedno) potovanje po skoraj neskončnem številu tekaških in življenjskih destinacij. Je potovanje in oblikovanje osebnosti. Je potovanje daleč stran od množičnih in skomercializiranih tekaških prireditev; potovanje k jedru gibanja in bivanja. Je skupno in posamično potovanje privilegiranih, ki se zavedajo, da ni samoumevno prav nič, kaj šele preteči sto kilometrov v divjih in tako ali drugače pionirskih krajih indijanskih legend.

Ultrablues, s fotoaparatom ga je spremljal Drago Videmšek, hkrati je in ni »še ena tekaška knjiga«. Ambicija avtorjev je preprosta: bralki in bralcu povedati, kako se je treba pripraviti na takšno preizkušnjo, ki ne dovoljuje polovičarstva ali omahovanja, hkrati pa ju popeljati v intimni svet treh ustvarjalnih in v svojem celostnem delovanju precej skrajnih ljudi, ki – ne glede na »postransko škodo« – sledijo svojemu življenjskemu kredu. Kredu, ki ga je divjina južnega Utaha s takšnimi ali drugačnimi odločitvami, ki so jih v času priprav in končne preizkušnje morali sprejeti vsak pri sebi, postavila na odločilno preizkušnjo. Ultrapreizkušnjo.

O KNJIGI SO DEJALI:

»To knjigo so napisali trije intelektualci, ki ne 'bluzijo' v prazno, hkrati pa so vsak po svoje trdo in neizprosno vpeti v tukajšnje življenje. Višji cilj so dosegli samo s pomočjo svoje neskončne volje, samoodpovedovanja, nasploh enkratne moči, ki jo imajo vsi trije v sebi zagotovo precej več kot čisto običajni smrtniki. To ni samo knjiga o teku in treh 'norcih', ki so presegli sami sebe, temveč knjiga za vsakega radovednega bralca, ki bi rad pobrskal tudi sam po svoji notranjosti. Vsekakor intelektualno branje za vse generacije.« - Ivan Sivec, pisatelj

»Gre za stvar izbire. Namesto večernega posedanja po kafičih, brskanja po spletu, lovljenja družabnih dogodkov in ritualnega gledanja teve programov, so bivanje usmerili v trdo delo. Tu ni poanta premagovanje meja telesa, temveč želja, da si sami mimo vladajočih reklam in idej ustvarijo svoj dnevni program. Naenkrat se izkaže, da imajo v resnici časa na pretek, le da v njem poleg duha zdaj bogato domuje tudi telo. V času, ko dominantne ideologije vodijo v ugodje brez napora, je postal vrednota trud, izdatno delo telesa. Z njim pa upiranje zakonu ležernosti; naj bo zunaj dež, mraz ali afriško bojišče, v njem pa prehlad ali lenobnost – čas je za tek. Skratka knjiga, ki prikaže, da ima tak modus vivendi svoj smisel in polnost.« Bernard Nežmah, Mladina

»Opozorilo (dekletom in ženam): Po knjigi boste morda, podobno kot jaz, ultra očarane. Še posebej tiste, ki ste izgubile vero v to, da obstajajo moški, ki vedno znova presegajo meje lastnih zmožnosti in pogumno odpirajo vrata v svoj notranji svet. In ne pozabljajo, da ob vsakem dobrem moškem teče čudovita ženska.« Danaja Lorenčič, Sensa

»Boštjan, Samo, Žiga – \'ultraši\', vendar nikakor \'bluzerji\'. Globoko spoštovanje do železne volje, dosežka in do odličnega zapisa. Knjiga mi je bila v užitek in mi je vlila energije, da se kot tekač – rekreativec še močneje potrudim.« - Jure Košir, smučarski šampion

»Knjiga Ultrablues ima vse elemente grške tragedije. Vojni poročevalec, založnik/pisatelj in mladinski pisatelj skozi lastna telesa, skozi vnete mišice, zvite gležnje, misli, ideje, hrepenenje, spomine, skozi stotine pretečenih kilometrov razkrivajo tisto, kar na svoj način išče vsak od nas. Skrajne meje človeka. Tako, kot gredo do konca v ideji – doseči rob svojih fizičnih zmožnosti, tako bralca pripeljejo prav tja, na rob mogočega. Zgodba o posamezniku, ki se zaveda, da bo svet spremenil s tem, ko bo spremenil sebe.« - Vesna Milek, novinarka in pisateljica

»Ultrablues je mnogo več kot le knjiga o tem, kako se lotiti svoje »ultra« telesne preizkušnje. Je delo treh različnih piscev in treh aktivnih ljudi o tem, kako pomembno je v našem življenju presegati navidezne omejitve, kako kljubovati udobju in pripadati nečemu, kar druži in povezuje. Kot na vsakem cilju, se tudi ob koncu tega ultramaratona izkaže, da je najpomembnejša pot sama – nove cilje si namreč zastavljamo predvsem zaradi iskanja novih poti, ki omogočajo misliti nove misli.« - Urban Vovk, urednik knjige in literarni kritik

O AVTORJIH (Podatki iz 1. izdaje):

Kdo - Samo Rugelj

Kaj - publicist, urednik, založnik, podjetnik

Status - poročen, trije otroci – Jan, Žiga in Zoja

Šport - planinarjenje, košarka in tek

Prvi maraton - Radenci, 1984 – 4:58

Posebnosti - nor na »bukle«

Moto - Delaj, teci, živi.

Kdo - Boštjan Videmšek, 39 let, 179 cm, 69 kg

Kaj - (proti)vojni poročevalec in avtor dveh knjig o razmerah v svetu

Status - skoraj poročen

Šport - smučanje, nogomet, tek, svoj čas plezanje

Prvi maraton - Ljubljana, 2003 – 3:19

Posebnosti - obseden bralec, vegetarijanec in »anarhoživaliljub«

Moto - Pohlep, udobje in mirovanje ubijajo.

Kdo - Žiga X Gombač, 38 let, 178 cm, 72 kg

Kaj - mladinski pisatelj, medijski multipraktik

Status - poročen, dva otroka – Nia in Lin

Šport - tek in boks

Prvi maraton - Ljubljana, 1997 – 3:42

Posebnosti - »straightedger« (življenje brez alkohola in drog z veliko hrupne glasbe)

Moto - Per aspera ad astra!

RECENZIJA BUKLA:

Po treh dokaj plodovitih letih, ko so slovenski založniki po tekočem traku izdajali raznovrstne tekaške knjige, je še poleti kazalo, da bo letos sušno leto. A bojazen je bila odveč. Rekreativci, ki so si doma med kuharskimi priročniki in odtenki sive izborili svojo žanrsko polico, jo zdaj lahko dopolnijo s prav posebno bukvico.

Kaj dobimo, če se trije intelektualci, pisci in vsepovsod navzoči publicisti spravijo skupaj na tek, recimo na legendarni tek trojk? Slej ko prej se mora izcimiti kaka nora misel, kak peklenski načrt. Točno to se je zgodilo in sredi vročega lanskega poletja je trojica zaplodila idejo, jo skoraj devet mesecev skrbno razvijala in ob njej trpela. Ultrablues je rodil tri nove ultratekače skozi znoj in solze že precej prej kot v trenutku, ko so se zagnali na start prašnega stokilometrskega teka Zion po puščavah in mesah ameriškega Utaha.

Ultrablues ni niti klasična tekaška knjiga niti biografija, kot smo jih navajeni. Je kolaž doživetij skozi skupne ali soloteke treh različnih tekačev. Samo, rojeni kapetan ekipe, preudarno počasen, a izjemno vzdržljiv, Boštjan, skoraj samouničujoče nepopustljiv in vedno na robu, ter Žiga, neuničljiv, železni tekač, ki vedno lahko gre še hitreje ali še dlje. Kako iz popolnoma individualne tekaške discipline narediti ekipni šport? Trije kompanjoni, hribolazec, nogometaš in boksar, so se zavezali, da jim bo uspelo.

Če ste vajeni tekaških alegorij in štorij ameriških, evropskih, celo slovenskih ultraških legend, boste ob tej knjigi prijetno presenečeni. Brez olepšane resnice tekaških supermenov se bolj ko s tekom naši trije protagonisti vseskozi soočajo z lastnimi pomanjkljivostmi, se borijo z demoni in zatirajo svoje dvome. Ob tem spoznamo še tri življenjske zgodbe ljudi, ki so svoje značaje kalili v premnogih življenjskih preizkušnjah. Ni presenetljivo, da nihče od njih ni bil ubogljiv in priden učenec v šoli. Uporništvo je zraslo v njih in z njimi, zato je bila odločitev, da podredijo sebe, večkrat pa tudi ljudi okrog sebe, projektu, ki od njih terja toliko mentalne in fizične energije, po svoje edino logična.

Tekač začetnik ali veteran bo v marsikateri povedi te zgodbe našel tudi sebe. Kako si postaviti svoj tekaški cilj in mu slediti, vremenu in zdravstvenim težavam navkljub? Kako uskladiti naporno službeno in vedno prekratko, skozi prste polzeče družinsko življenje? Kompanjonom to uspeva; ko jim pa ne, si odkrito priznajo, da so samo smrtniki, in se poskušajo učiti na napakah. Omnibus treh zgodb je nekaj posebnega; tri perspektive skupne zgodbe, skupne teke (kot je, recimo, tako domače prečenje Polhograjcev) prikaže na tri popolnoma svojevrstne načine. Skozi doživeta pričevanja si vsi vedno bolj priznavajo, da je tek nepogrešljiv in integralni del njihovega osebnostnega udejanjanja ali samouresničevanja, če hočete.

V zgodbe se boste tako hitro vživeli, da knjige ne boste želeli odložiti. Ultrablues, naslov na prvo branje zavaja, saj ne gre za ležerno podajanje zgodbe, ampak vedno bolj napeto, stopnjevano dogajanje. Drame je vedno več, mišice pokajo, iskre se krešejo, odločitve padajo. Usoda projekta večkrat obvisi na nitki; jim bo uspelo sploh priti do starta? Na vrhuncu zgodbe, na sami tekmi, v polnosti zaživijo še »grofičina dekleta«, zveste spremljevalke po puščavi klatečih se mož. Kako bi te zgodbe zapisale Renate, Maja in Vesna? Branje letošnje tekaške jeseni le vzemite v roke in postanite del tega fanatičnega in fantastičnega potovanja z izjemnim in presenetljivim vrhuncem. Prepričan sem, da vas bo zamikal tudi vaš lastni ultrablues.

Marko Roblek, Bukla 103