Točka brez vrnitve

Na tem potovanju svetovno prepoznavni letalec Matevž Lenarčič srečuje ljudi, ki nam pomagajo razumeti učinke črnega ogljika na naše okolje. Njegovi podvigi so mu prinesli svetovno prepoznavnost, vendar sam ohranja skromnost in ponižnost pred mogočno silo narave. Zaupa svojemu letalu, svojim izkušnjam, občutkom in soljudem. Mnogo jih je spoznal na svojih poteh in številni, tudi zgolj naključni znanci, so mu priskočili na pomoč, ko se je znašel v težavah. Na svojih poletih meri količine črnega ogljika z različnimi napravami, ki jih je njegov prijatelj in raziskovalec Griša Močnik priredil za majhno letalo.

Matevž za svoja potovanja izbira predele sveta, kjer lahko zabeleži ta onesnaženja. Tako skupaj z raziskovalno ekipo ustvarjajo eno največjih baz podatkov o tem, kje se ti delci zadržujejo. Njegova delo in prizadevanje je treba razumeti kot svarilo in opozorilo, da smo z nebrzdano rastjo proizvodnje, s svojim pohlepom po vse več in več materialnih dobrin, od katerih mnogih sploh ne potrebujemo, kot civilizacija nevarno zabredli. Smo prišli do točke brez vrnitve? O vsem tem brez olepševanja spregovori v pričujoči knjigi, v kateri nas med drugim popelje tudi skozi lepote zemlje in neba.

Knjižno nebo z Matevžem Lenarčičem preletimo po temle redosledu poglavij:

- Ultralahko

- Zamenjava

- Priprave

- Začetek

- Preko Atlantika

- Mehiški zaliv

- Čez divji zahod

- Incident

- Črni ogljik

- Havaji

- Jedrska energija

- Iz Amerike v Azijo

- Najdaljši let

- Šrilanka

- Bližnji vzhod

- Domov

- Točka brez vrnitve

Trda vezava, 16,5 x 23,5 cm, 224 strani.

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Ker sem prišel na letalsko sceno pri svojih tridesetih letih, nisem imel nobenih želja, načrtov za profesionalno prometno kariero, za letenje z velikimi potniškimi ali manjšimi poslovnimi letali. Uniforme sem vedno sovražil, tudi pilotska ni izjema. Človeka spravi v ozek predal, mu vzame identiteto, kreativnost in ga spremeni v številko, podrejenega pripadnika organizacije, ki jo ta obleka pooseblja. Vojaška, policijska, letalska, gasilska, vse jemljejo svobodo in zahtevajo pripadnost. Službo v uniformi oziroma službo pravil, ki jih moraš spoštovati, takoj ko oblečeš uniformo, bi težko opravljal.

Prometno letalstvo ima natančne urnike, v katere je ujeto življenje pilota. Ker je moja glavna valuta čas in ne denar ali ugled, je jasno, da v kabino potniškega letala ne sodim.

MEDIJSKI ODZIVI:

"Je osamljen pogled zviška del problema ali rešitve? Matevžev polet okoli sveta je videti osamljen, vendar to ni - na poti srečuje ljudi, ki so mu pripravljeni pomagati v resno nevarnih situacijah in v zapletih, ki so kot iz distopičnega romana o prevladi birokracije. Matevžev potopis, literarna forma, ki je pogosto samoizpovedna, ne spada v ta žanr. Nagovarja probleme vseh – globalne in regionalne podnebne spremembe ter onesnaženje zraka in nazorno pokaže, zakaj moramo radikalno obračunati z neoliberalno paradigmo." – Dr. Griša Močnik

"Preberite to knjigo! Ne le zato, ker vam bo naslikala nenavadne kraje, za katere niste še nikoli slišali, a ste si jih vedno želeli obiskati. In ne le zato, ker jo boste, v napetem pričakovanju, katere nadloge bodo pilota Matevža napadle v naslednjem poglavju, le težko odložili iz rok, preden pridete na konec njegove poti, temveč predvsem zato, ker vam bodo Matevževa razmišljanja vsaj za nekaj časa pričarala upanje, da je možen tudi svet, v katerem našega ubogega planeta ne bomo požgali, ampak se bomo raje začeli samoomejevati, namesto da bi vse stavili na tehnološke čudeže, ki jih nikoli ne bo." – Bogdan Biščak

"Nemirni človeški duh ne zamre. Dokaz za to je tudi pričujoča knjiga Matevža Lenarčiča. Morda za nekoga le branje za miren nedeljski popoldan, toda tekoča zgodba skriva tudi nekaj kaveljcev, ki se verjetno ne bodo dotaknili vsakogar, a zagotovo pa tistih, ki se še zavedajo, da je okoli človeškega tudi drugi svet, ki ni vzporeden, ampak del našega - pravzaprav ravno obratno, naš svet je del tega, ki se ga pogosto ne zavedamo dovolj, smo pa od njega skoraj povsem odvisni. Zastavi nam nekaj polemičnih vprašanj, ki ponujajo različne odgovore, a nekateri so zagotovo napačni. Kar se bo, v to sem prepričan, slej ali prej tudi izkazalo. Knjigo bom zagotovo vzel večkrat v roke." – Andrej Velkavrh