Sto let samote (Žepnica)

Sto let samote, kultno delo magičnega realizma, ki je za vedno spremenilo književnost Latinske Amerike, se lahko bere kot pravljica. A Gabriel García Márquez (1927–2014) je v njem nastavil ogledalo družbi svojega, pa tudi našega časa, saj je v zgodbi o rodbini Buendía in mestecu Macondu skozi večno vračanje enakega razgrnil celotno človeško mitologijo.

Márquezova nadčasovna mojstrovina, ki je svojega avtorja ustoličila med najpomembnejše pisatelje 20. stoletja, že od svojega izida leta 1967 navdihuje vedno nove interpretacije in ostaja eno ključnih del ne le kolumbijske, temveč svetovne književnosti. V slovenščini je prvič izšla leta 1971 in doživela več ponatisov, zdaj pa se med slovenske bralce podaja v osveženem prevodu in prenovljeni podobi.

"To je bilo edino, kar je preživelo iz neke preteklosti, ki se ni končala v uničenju, ker se je še vedno postopoma uničevala, se razžirala od znotraj, se končevala sleherno minuto, ne da bi se kdaj do konca končala."

MEDIJI O KNJIGI:

»Impresivna čudežnost, ki bo vselej klicala nove in stare bralce po užitka, lepote in bogastva polnem branju.« - Jasna Lasja, Ženska

»Marquezov roman je verjetno predihala že vrsta kolegov, saj je v slovenščini prišel na knjižne police že slaba štiri leta po prvem izidu, leta 1971. Sedaj, ko je na voljo v posodobljenem, domiselnem prevodu in zanimivi likovni/zunanji podobi, pa ga je vredno ponovno vzeti v roke. Tudi zato , ker prenekaterega zdravnika in njegovega sodelavca v novem letu čaka vrsta samotnih in zahtevnih (beri : težkih) trenutkov.« - Nina Mazi, Isis

»Roman, ki nas bo popeljal v svetove, ki so na meji absurdnega, vsekakor pravljičnega, da ne rečem magičnega, poetskega in sanjskega, ne brez smisla za realnost in metaforo južnoameriške družbe.« - David Bandelj, Primorski dnevnik

»Kultni Marquezov roman briljira v magičnem realizmu, kjer se čarobnost prepleta z resničnostjo, zapolnjen je s fascinantnimi opisi raznih podrobnosti in z mericami humorja, ki omehčajo kruta dogajanja.« - Liza & Maja

O AVTORJU:

Gabriel García Márquez (1927–2014) je kolumbijski pisatelj, ki je odraščal z dedkom in mamo v majhnem mestu na severu Kolumbije, med gorami in Karibskim morjem. Študij na jezuitskem kolegiju je zaradi novinarskega dela prekinil. Ko je bil kot novinar leta 1954 poslan v Rim, je vse do svoje smrti ostal v prostovoljnem izgnanstvu.

Živel je v Parizu, New Yorku, Barceloni in Mehiki. Poleg leposlovja je pisal še novinarske članke in filmske scenarije. Literarna kritika ga opredeljuje kot magičnega realista, njegove knjige – Ljubezen v času kolere, Dvanajst potohodnikov, General v svojem blodnjaku, Kronika napovedane smrti … -- pa so cenjene tako med literarnimi teoretiki kot med bralci. Njegovo najuspešnejše delo, znameniti roman Sto let samote (1967), je bil prodan v več kot 10 milijonih izvodov. Márquez je lavreat neštetih literarnih nagrad, leta 1982 pa je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo.