Srčni pogovori

Knjiga pred vami je zbirka intervjujev s srčnimi ljudmi, ki lahko služi kot navdih za pozitivne spremembe tako na nivoju posameznika kot družbe. V prvem delu se boste srečali s prebujenim pogledom na različna področja življenja (porod, vzgoja in šolski sistem, delovno okolje in vodenje, družbeni sistem, zdravo življenje, osebnostna rast in partnerski odnosi ter smrt in žalovanje), v drugem delu pa so zbrane zgodbe ljudi, ki so se uspeli dvigniti nad težke preizkušnje in preko njih na novo osmisliti življenje, ter tistih, ki so zapustili varno delovno okolje in se pogumno podali na pot svojega poslanstva.

Jana Fleišer: “Najboljša popotnica za otroka je, da ga naučimo, da je dovolj dober in edinstven točno tak, kot je. Da ga ne tlačimo v neke okvirje. Da ne omejujemo otroka zgolj s svojim pogledom na svet. Največja napaka je nedvomno ta, da otroke obremenjujemo z našimi neizpolnjenimi željami. Ali da se trudimo, da bi postali popolna facebook družina.”

Karel Gržan: “Danes moramo sami iskati informacije za in proti, ki nam dajo misliti. Ne smemo si dovoliti, da nas ujamejo v nek mehurček resnice in da bi namesto nas mislili drugi. Če ne uporabljamo več lastnega razuma, ne moremo govoriti o tem, da smo še svobodni. Nobena zdrava pamet in znanost ne obstajata brez znanstvenega dvoma in raziskovalne vedoželjnosti. Predvsem pa moramo biti zelo previdni do izpostavljenih avtoritet, ki zahtevajo, da mislimo kot one.”

Violeta Bulc: “Z ostalimi živimi bitji bi se morali naučiti sobivati, ne pa težiti k njihovemu nadvladanju. Človek mora nehati obvladovati naravo. Naučiti sem mora z njo resno sodelovati in sobivati ter se pri tem prilagoditi določenim pravilom, ki veljajo na planetu Zemlja.”

Sanja Lončar: “V Sloveniji živimo na rajskem delu sveta, kjer je še vedno možno dobiti pristno hrano. To, o čemer lahko Američani samo sanjajo, je pri nas za vogalom. Še vedno gremo lahko s kanglico po mleko. Kokoši, ki nam dajejo jajca, lahko poznamo po imenu. Lahko sami sirimo surove izdelke. V nekaterih državah je to prepovedano. V teh norih časih je privilegij živeti v Sloveniji.”

Cvetka Avguštin: “Znanstveniki so dokazali, da se že po eni uri sprehoda v naravi zmanjša s stresom povezana aktivnost možganov. Že dve uri preživljanja časa v gozdu sta dovolj, da se posameznikov imunski sistem okrepi za sedem dni.”

Andreja Cilenšek: “Ljudje se na koncu vračajo k preprostosti, v trenutke, za katere ni nujno, da so materialno zelo močni, so pa zanje posebni. Nekega gospoda, ki je ležal v postelji in ni smel več iz nje, sem vprašala, kaj si želi. Rekel je, da bi šel rad na balkon in gledal v nebo. Na koncu življenja se vračamo v pristnost v sebi. Prepoznamo malenkosti, ki dajejo smisel življenju.”

Milena Karanović: “Če živiš življenje nekoga drugega oziroma se zgleduješ po njegovi poti, se avtomatično oddaljuješ od lastne poti. Vse se začne s tem, da si vsak nalije čistega vina, se postavi na svojo pot in prevzame odgovornost za svojo svobodo in svojo rast.”

Damjana Bakarič: “Postajala sem čedalje bolj nezadovoljna. Vse redkeje sem bila sproščena. Na koncu mi je šlo na jok že ob vsaki malenkosti. Skratka, cel sistem se mi je sesul. Nikoli ne izgoriš zaradi dela. To govorijo tisti, ki se ne poglobijo v zadevo. Izgoriš zaradi odnosa, ki ga imaš do samega sebe in do življenja na splošno. Tvoji notranji programi te pripeljejo do tega, da izgoriš, ti pa izvirajo iz otroštva.”

O AVTORICI:

Kdo je Petra Kušar? Petra, magistrica ekonomike naravnih virov, je oseba številnih zanimanj, ki rada pridobiva nova znanja, še posebej s področij osebnostne rasti, duhovnosti in zdravega načina življenja. Že kot majhna punčka je rada pisala (takrat sicer pesmi, zgodbice in dnevnik), pred dobrimi sedmimi leti pa je naneslo, da se je tej dejavnosti posvetila tudi poslovno; od takrat dalje namreč deluje v novinarstvu in marketingu.

Pisanje ji predstavlja način za izražanje njenega načina razmišljanja, deljenje koristnih informacij in širjenje navdihujočih zgodb. Uživa v preživljanju časa v naravi, poglobljenih pogovorih, pohodništvu, plesu, raziskovanju lepot Slovenije in branju dobrih knjig. Na življenje gleda kot na neprestano učenje in se trudi, da bi čim bolj sledila svojemu notranjemu glasu, saj verjame, da je ta tisti, ki vedno pozna pravo pot. Osredotoča se na iskanje dobrega v ljudeh in življenjskih situacijah.