Pesniško zbirko Samota tematsko združuje občutenje eksistencialne izgubljenosti v vse bolj osirotelem in hladnem svetu. Zbirka je sestavljena iz štirih razdelkov, od katerih vsak predstavlja samostojno čustveno enoto.
Pesnik se ukvarja s smislom bivanja, ki ga potrjuje umetnost. Zrelo se dotika ljubezni, velike skrivnosti slehernega življenja. Smrti, kot edine neznanke, o kateri lahko razmišlja zgolj poezija, ter na poetičen način ugotavlja resnice o svetu, v katerem ne bo več mogoče živeti. Kljub eksistencialnim temam pa zbirko preveva svetloba in upanje, ki žarči iz vsake pesmi, kajti pesnik verjame v besedo, v moč poezije in v pripovedovanje zgodb. V tem vidi smisel svojega kot tudi slehernega življenja.
##