Resnica ima tvoje oči

Nominacija za nagrado kresnik! Še vedno vitalnemu elektroinženirju Mihu Premrlu, ki umirjeno živi s svojo dolgoletno ljubeznijo Mijo, se ob koncu koledarskega leta približuje delovna upokojitev. Po svoje se je veseli, saj si je že zamislil nov projekt: prebral bo knjižno zbirko svoje mladosti, za katero v dosedanjem življenju ni našel časa.

Med prazniki jima sin Rok, ki se s svojo ženo odpravlja na silvestrovanje v Istanbulu, prvič pripelje v varstvo vnukinjo in vnuka, nad čemer Miha ni navdušen, saj bi rad imel čas zase. Njegova upokojitev načne tudi dolgo zakopano vprašanje resničnega očetovstva, za katerega je ženi obljubil, da ga ne bo nikoli poskušal razrešiti. Tedaj pa novoletna noč udari s tragično silo v njuno življenje ter ju postavi pred preizkušnje, ki si jih nista mogla nikoli niti zamisliti.

Čas je puščica, ki leti v prihodnost, včasih, res zelo redko, pa lahko - za kratek čas - zavije tudi nazaj v preteklost.

»Pod tem napetim romanom se pretaka tudi ponikalnica, na katero v današnjih hitrih časih hitro pozabljamo: težko je živeti prav, če ne bereš pravih knjig.« – Andrej Blatnik (iz spremne besede)

ODLOMEK IZ KNJIGE:

»Nato si je zarinil pištolo v usta. Z zobmi je zagrizel v trdo jeklo. Prst je imel na petelinu. V samih spodnjicah je sedel na straniščni školjki, kovino pištole pa je osvetljevala samo drobna lučka, ki je brlela na ženinem depilatorju. Zaprl je oči in se osredotočil na prst, s katerim se je dotikal petelina. Samo premaknem ga za centimeter ali dva, pa bo vsega konec, si je prigovarjal, spremenil se bom v nič in ne bo mi treba več prenašati vsega tega. To ni sanjanje o smrti, si je govoril v mislih, to je resnična smrt čisto blizu mene, delček sekunde stran. Globoko je vdihnil in obmiroval.«