Nekropola

Roman Nekropola (1967), osrednje delo Borisa Pahorja, enega najvplivnejših slovenskih književnikov v 20. in 21. stoletju, sodi med redka dela, ki se vzdigujejo iz avtentičnega zapisa v vrhunsko književnost in zmorejo z neizmerno močjo sicer preprostih besed priklicati resnico o nasilju, ki je ukinilo v človeku najmanjšo sled človeškosti. Pahor je preživel predvojne in vojne zločine in koncentracijska taborišča, da bi pričal o tem. Po prevodu Nekropole v nemščino so ga označili za »pisatelja svetovnega ranga …« in ga postavili ob bok Primu Leviju, Marguerite Duras in nobelovcu Imreju Kertészu. Leta 1992 je prejel Prešernovo nagrado, leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Za roman Nekropola je prejel leta 2002 ugledno nagrado nemškega radia Suedwestrundfunk za najboljša literarna dela, v Italiji pa 2008 prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman. V Franciji so ga leta 2007 proglasili za viteza Legije časti, tri leta pozneje je prejel častni kri ...

Leta 1992 je prejel Prešernovo nagrado, leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Za roman Nekropola je prejel leta 2002 ugledno nagrado nemškega radia Suedwestrundfunk za najboljša literarna dela, v Italiji pa 2008 prestižno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman. V Franciji so ga leta 2007 proglasili za viteza Legije časti, tri leta pozneje je prejel častni križec za znanost in umetnost Republike Avstrije. Leta 2009 je bil predlagan za Nobelovo nagrado za literaturo, leta 2013 so ga počastili z nagrado Sveta Evrope državljan Evrope (2013).

Boris Pahor (1913—2022) je ena osrednjih osebnosti evropske kulture, moralna avtoriteta in borec za slovenski jezik in pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Preživel je koncentracijska taborišča od Dachaua, Harzungena in Bergen-Belsena do Natzweiler-Struthofa. Na lastni koži je izkusil evropske totalitarizme dvajsetega stoletja: fašizem, nacizem in komunizem. Z držo odgovornega intelektualca je vse življenje svaril pred pozabo zgodovine in opozarjal na poskuse kratenja človekovih in narodnih svoboščin in pravic.

MEDIJI O KNJIGI:

• »Čeprav je Pahorjev literarni opus obširen in najbrž sploh še ni zaključen, se največ govori in piše o Nekropoli.« - Sonja Grizila, Zarja & Jana
• »Pri svojih 106 letih je dočakal, da je prišla k njemu na Kontovel ekipa britanske BBC, dokumentarec je posnel kreativni direktor Alan Yentob, ki je na Nekropolo naletel slučajno, in ko je slišal, daje avtor najstarejši še živeči taboriščnik, je bila odločitev sprejeta zelo hitro.« - Sonja Grizila, Zarja & Jana
• »Dokumentarni film o pretresljivi življenjski zgodbi tržaškega pisatelja Borisa Pahorja je posnela britanska hiša BBC. Angleške ustvarjalce je navdihnilo Pahorjevo delo Nekropola in izjemno pričevanje najstarejšega še živečega taboriščnika, ki je na lastni koži občutil grozote 20. stoletja.« - Neva Zajc, Radio Koper
• »Najveličastnejši literarni dokument njegove izkušnje je roman Nekropola.« - Ana Jurc, www.rtvslo.si

O AVTORJU:

Boris Pahor (1913-2022) je bil tržaški pisatelj, intelektualec in najbolj prevajan slovenski avtor. V času njegovega otroštva so italijanske oblasti prepovedale uporabo slovenskega jezika v javnosti, slovenska imena in priimke pa italijanizirale. Po osnovni šoli se je vpisal na italijansko semeniško klasično gimnazijo v Kopru in leta 1935 maturiral. Študij teologije v Gorici je kmalu opustil. Leta 1940 je bil poslan v Abesinijo, drugo svetovno vojno je pričakal kot prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je na padovski univerzi študiral italijansko književnost. Kasneje, leta 1947, je tam tudi doktoriral. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst in se pridružil Osvobodilni fronti. Leta 1944 so ga domobranci aretirali in predali gestapu. Ta ga je poslal v več taborišč, med drugim tudi v Dachau, Struthof in Bergen-Belsen.

Pahorjevo literarno pot je še v otroštvu zaznamoval požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920. Odpor proti fašizmu in kasneje nacizmu ga je pripeljal v tržaški zapor in potem v nacistična taborišča. O tem času pričata deli Nekropola in Spopad s pomladjo. Nekropola je danes svetovno znano delo, prevedeno v vse pomembnejše jezike, ki se jim vsako leto pridružujejo novi. Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev in druga dela so nadaljevali njegov pisateljski opus. Dodal jim je zbirke esejev, kasneje tudi spomine. Po vojni je izdajal revijo Zaliv, v kateri so objavljali slovenski oporečniki. Kot pisatelj, esejist in polemik je sooblikoval literaturo in mišljenje ves čas od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do smrti.

Ostri kritik je doživel vrhunec zavrnitev, ko je v 70. letih v Zalivu objavil intervju z Edvardom Kocbekom in priznanjem o povojnih pobojih. Jugoslovanske oblasti so mu za nekaj časa prepovedale vstop v državo. Vse do smrti je objavljal kritično in razmišljujočo literaturo ter zapise o Slovencih in zlasti o njihovem položaju v Trstu.

Neverjetni uspeh Nekropole in njegova neomajna stališča do zgodovine ter krivic ga danes postavljajo med najuglednejše Evropejce. Od leta 2009 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob njegovem 100. rojstnem dnevu je pri Mladinski knjigi izšla monografija Tako sem živel, stoletje Borisa Pahorja.

Nagrade:

• 1992 - Prešernova nagrada
• 2000 - srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za življenjski opus, nepopustljivo prizadevanje v prid svobodne Evrope in zoper nacifašizem ter za dobrobit zamejskih Slovencev
• 2007 - najvišje francosko državno priznanje vitez legije časti (Chevalier de l'Ordre de la Légion d'honneur)
• 2008 - Latisana per il Nord Est
• 2008 - nagrada Napoli za tuje literature
• 2008 - razglasitev Nekropole za italijansko knjigo leta
• 2009 - avstrijski častni križ za znanost in umetnost za ozaveščanje o nevarnostih fašizma
• 2011 - francoski znak komturja v umetnosti in humanistiki
• 2012 - častna medalja mesta Salzburg
• 2013 - nagrada Sveta Evrope državljan Evrope
• 2013 - Tischlerjeva nagrada