Milan Kučan in Udba

Knjiga je tako, kot vsa dela Igorja Omerze, dokumentirana “anatomija” delovanja tajne politične policije komunističnega vrha propadle države (ponarodelo Udbe) in sodi v žanr stvarne literature.

Od drugih knjig pisatelja se razlikuje po tem, da tu Milan Kučan ni prikazan kot žrtev tajne policije, saj to kot pomembna osebnost slovenske komunistične elite (nekaj let celo njen voditelj) tudi ni mogel biti. Je pa Omerzova knjiga o Kučanu in Udbi nekako dvojno delo. Po eni strani lahko spremljamo obsežno tajno udbino poročanje Kučanu (in ostalim komunističnim budžovanom), ki se začne leta 1969, po drugi strani pa lahko vidimo, kaj o Kučanu razmišljajo domačini in tujci, saj je Udba pazljivo spremljala in tajno beležila vsa takšna razglabljanja in ocene.

Iz mnogih tajnih poročanj Kučanu je razvidno, da je bil udbovsko brifiran s pomočjo “stenskih” mikrofonov, telefonskega prisluškovanja, zalezovanja, tajnih preiskav, tajnega fotografiranja, poštne kontrole in ovaduhov. Dnevno je na ta način pridobival informacije o domačih, zamejskih in emigrantskih demokratih (nekateri med njimi so tudi velikani slovenske osamosvojitve), domačih in tujih novinarjih, duhovnikih in odvrženih slovenskih ter jugoslovanskih komunistih itd.

Vsebina večine najdenih arhivskih dokumentov bo prvič javno razgrnjena. Knjiga obsega dobrih 560 strani, od tega 50 strani fotografij in faksimilov dokumentov.