Mihail Bulgakov: Biografija

Monografija Varlamova je v izvirniku izšla leta 2008 in je zadnja velika ruska biografija Bulgakova: upošteva najnovejša dognanja literarne zgodovine, številna pričevanja in arhivske dokumente (med njimi so še posebno zanimiva poročila tajnih informatorjev, zadolženih za pisatelja). Ob tem plastično prikazuje prvi desetletji kulturnopolitičnega življenja v Sovjetski zvezi – glede na svojega glavnega junaka s specifičnega, bulgakovskega gledišča. Knjiga, ki – če jo natančno beremo – govori tudi o kompleksnosti razmerja med intelektualci in oblastjo eno stoletje pozneje, tj. v sodobni Rusiji.

Knjiga ni samo biografija Bulgakova, temveč prikazuje tudi prvi desetletji kulturnopolitičnega življenja v Sovjetski zvezi in govori o kompleksnosti razmerja med intelektualci in oblastjo eno stoletje pozneje.

Aleksej Nikolajevič Varlamov je ruski pisatelj, publicist in literarni zgodovinar. Posveča se predvsem ruski književnosti prve polovice 20. stoletja. Od leta 2016 je rektor Literarnega inštituta Gorkega v Moskvi, predaval je na številnih univerzah v Evropi in ZDA. Za elitno rusko zbirko biografij Življenje izjemnih ljudi je napisal več biografij ruskih klasikov 20. stoletja: Mihaila Bulgakova, Alekseja Tolstoja, Andreja Platonova, Aleksandra Grina, Mihaila Prišvina, Vasilija Šukšina in Vasilija Rozanova. Za svoja dela je prejel več literarnih nagrad.

Mihail Bulgakov (1891–1940) je avtor, ki ga slovenski bralci poznajo predvsem po njegovem proznem ustvarjanju, manj pa vedo o njegovi življenjski poti in njenih ključnih poglavjih: prva svetovna in ruska državljanska vojna, ki se ju je Bulgakov udeležil kot zdravnik, njegov morfinizem, pisateljski začetki, težki in zapleteni odnosi s sovjetsko oblastjo in Stalinom osebno, kratka leta gledališke slave, potem antibulgakovska gonja konec dvajsetih let, skrivnostni Stalinov telefonski klic, neuspešno prizadevanje, da bi lahko odpotoval iz Sovjetske zveze, delo dramaturga v znamenitem Moskovskem umetniškem gledališču (MHAT), delo libretista v Bolšoj teatru, tri žene, svetovljansko življenje s sprejemi na tujih veleposlaništvih ter hkrati prepoved potovanja v tujino, nemalokrat uprizarjanja dram (tudi kontroverzne zadnje, posvečene »mlademu Stalinu«) in nemožnost objavljanja.