Jamska ženska: in druge zgodbe iz evolucijske nevrologije

Jamska ženska iz naslova je tista, ki je ostala doma z otroci, medtem ko je bil jamski moški zunaj na lovu. Klawans trdi, da je zato prav ona odgovorna za današnjo visoko stopnjo razvitosti človeš­kih možganov. V trinajstih esejih, v katerih Klawans pos­treže z zgodbami pacientov v okviru svoje nevrološke prakse, se avtor posveča evolucijskemu razvoju možganov in evoluciji človeškega razmišljanja in vedenja. Klawans sicer razpravlja o njihovih bolezenskih problemih in diagnozah, vendar pa se razmišljanja o njihovih disfunkcijah loteva z zornega kota evolucijskega razvoja možganov.

V svojih primerih nam Klawans med drugim predstavi profesorja, ki neko jutro vzame v roke časopis in ugotovi, da ne zna več brati; pa pacientko, ki je trpela zaradi nepojasnjene bolečine v nogi in nožnih prstov, ki so nenehno trzali; italijanskega dirigenta, ki je briljantno vodil svoj orkester tudi po tem, ko zaradi kapi ni več znal govoriti in ni razumel govora ostalih. Gre za izjemne pripovedi, ki nas pritegnejo tako s svojega izkustvenega vidika, kot tudi zaradi pisateljevega načina pisanja. Delo, ki delovanje naših možganov obravnava na izviren način in ki povzroči, da bralec o svojih možganih začne razmišljati v drugačni luči.

Mehka vezava, 316 strani.

O AVTORJU:

HAROLD L. KLAWANS (1937–1998) je bil nevrolog, ob tem pa tudi priznani avtor znanstvenih in leposlovnih del. Po doktoratu se je zaposlil kot profesor nevro­logije in farmakologije. Njegovo delo obsega preučevanje raznih nevroloških motenj, nevrofarmakologije in zdravstvene anamneze, bil pa je tudi eks­pert na področju Parkinsonove bolezni in ustanovitelj klinike za motnje gibanja. Na temo nevrologije je napisal sedem knjig, Jamska ženska pa je prvo delo, ki ga dobivamo v slovenščino.

Kritiki njegova dela hvalijo predvsem zaradi natančne izdelave zapletenih znanstvenih analiz, ki jih Klawans zna približati tudi navadnemu bralcu brez predhodnega znanja nevrologije, hkrati pa Klawansa smatrajo za enega zadnjih medicinskih intelektualcev, ki je imel celovit pregled nad medicinsko nevrološkim področjem. Njegova dela se po vplivnosti in izrazni ter vsebinski sintezi lahko primerjajo s knjigami Oliverja Sacksa.

O KNJIGI SO DEJALI:

»Mirno lahko zatrdim, da je avtorju us­pelo tudi laičnemu bralstvu razčarati – ali morda začarati? – nevrologijo, tako da je njena siceršnja zapletenost postala razumljiva, dojemljiva, dostopna in celo privlačna. Mene je med prebiranjem te knjige prijelo, da bi prebral prav vse, kar je mož kdaj napisal.« – Prof. dr. David Neubauer, dr. med.

»Harold Klawans je eden najbolj vsestranskih sodobnih nevrologov ... eleganten in duhovit pisatelj, ki nam je dal kar nekaj čudovitih kliničnih zgodb.« – Oliver Sacks

»Harold Klawans uporabi zgodbe iz svoje klinične prakse za začetek razprave o tem, kako možgani delujejo, in zakaj so se razvili v takšne, kakršni so danes.« – Publishers Weekly

ODLOMEK IZ VSEBINE:

»Tole ni uvajalnica v delovanje možganov. In tudi ne nevrološki učbenik. Vseeno pa gre za več od zgolj zbirke kliničnih pripovedi o zanimivih in včasih že kar nenavadnih pacientih, ki so se na ne ravno naključen način oglašali v moji ordinaciji. Od prvega kliničnega obiska pa do končne klinične črtice je v početju mojih pacientov, v tem, da so me izbrali za svojega nevrologa, in v tem, da sem jih jaz odbral za v to knjigo, kaj malo naključnega. Mnogi moji pacienti so mi zbudili pozornost prav zato, ker so bili njihovi problemi čudni ali samosvoji. Pripovedi, ki sestavljajo to zbirko, so skrbno izluščene iz mojih izkušenj, ki se razpenjajo prek minulih petintridesetih let. Izbral jih nisem zato, ker so samosvoje ali nenavadne, temveč ker zastopajo ta ali oni aspekt enovite teme. In katera tema naj bi to bila?

V nekem smislu je tako kompleksna, da jo lahko osvetli šele cel zbir kliničnih primerov. V drugem smislu pa je je ena sama gola preproščina.

Smo, kar so naši geni. Naši geni pa so, kar so, po zaslugi evolucije. V tem ni nič novega ali čudnega ali samosvojega. Ta knjiga je torej nevrologov pogled na evolucijo.«