Gretin greh

Tukaj živi Greta Weber, ženska z izjemno notranjo močjo, s katero premaguje hude življenjske preizkušnje. V sebi že od otroštva nosi nevarne skrivnosti, grehe svojih staršev, ki so zanjo hkrati tudi blagoslov, saj ji pomagajo razumeti svet okoli nje. Potem ko poskuša spet zaživeti po smrti svojega sina, nekega poletnega dne sreča viteza Johanna Savinška, ki je z ženo baronico Herberstein gost v Mosconovem gradu. Med Greto in Johannom vzplamti strast, ki je zanjo tako vseobsegajoča, da jo popolnoma prevzame. Ob koncu leta se Johann poslovi z obljubo, da se naslednje poletje vrne.

V času, ko čaka nanj, Greta postane vajenka pri vaški porodničarki, spremlja sestro v frančiškanski samostan, iz bede reši mlado dekle, spozna zanimivo žensko, ki se nenavadno oblači, z očetom pred protireformacijsko komisijo skriva prepovedane knjige, spozna kmečke upornike in se pusti prepričati v zaroko z moškim, ki ga ne ljubi. Johann se poleti res vrne. Greta zopet zapade v greh, vendar tokrat z uničujočimi posledicami.

Mehka vezava, 22 x 14 cm, 513 strani.

MNENJA O KNJIGI:

»Izjemna pripoved, ki odseva duh časa in prikaže položaj žensk v 17. stoletju. V glavni junakinji Greti se lahko kljub drugim in zelo drugačnim časom prepozna marsikatera ženska.Jaz sem se nedvomno našla v njeni želji poznanju. Ljubezenska zgodba Grete je opisana tako, da bralec čuti prav vsako njeno bit, njene notranje bitke, ženskost, čustva, dileme, nemoč ravnati drugače in neizmerno moč na koncu zgodbe, ko mi je čustveno nabit epilog izvabil solze na oči.« - Nataša Pirc Musar

»Zgodba je pravi vrtinec čustev, ki prehajajo od groze in obupa do radosti in spet nazaj. In pri tem se kot bralec lahko sprehajaš skozi izjemno natančno in bogato ustvarjen svet 17. stoletja. Avtoričina sposobnost, da zgodovinske detajle preplete z vsakdanjimi skrbmi navadnih ljudi, te ponese tako globoko v Gretin svet, da lahko vidiš, slišiš in celo vonjaš to, kar je videla, slišala in čutila ona, ko se je borila za preživetje v svetu velikanskih sprememb, kjer je nevednost še vedno nadvladovala znanje.« - Urša Trebušak

RECENZIJA BUKLA:

Težki časi reformacije in protireformacije, ko je zaradi obtožbe krivoverstva človek zlahka izgubil življenje, so bili še neprimerno težji za ženske, po božji volji drugorazredna bitja. Greta je mlada vdova, čedna, bistra in izobražena. Odkar ji je srce skoraj strla smrt sinka, pomaga rojevati drugim ženskam. Podpira jo oče, pomočnik grajskega oskrbnika. On jo je naučil nemško, raz­ložil, kako je svet postavljen, kdo je na vrhu in kdo pod njim, dovoli ji brati luteransko biblijo in jahati domačo kobilo, toda za to ne sme izvedeti živa duša. Jemlje jo s seboj na najbolj zaupne in nevarne opravke, na primer, da mu pomaga skriti nevarne knjige iz knjižnice sevniškega barona Moscona, preden pride inkvizitorska komisija.

Toda zveze z grajskimi – še posebno če se s kom od njih zbližaš v ljubezni – in pomoč pri porodih so smrtno nevarne. Obtožbe, da je bil ljubimec v ljubezen prisiljen s čarovnijo ali da je novorojenček umrl zaradi babičinih obrednih besed, odpirajo vrata mučilnice in prižigajo grmade. Pretresljiv, čustveno napet roman, umeščen v trikotnik med Štajersko, Kranjsko in Ljubljano, prežet s številnimi podrobnostmi življenja v 17. stoletju, je poklon močnim ženskam, ki pogumno sprejemajo slast ljubezni in bolečino izgube, svoboden polet duha in grozo smrti. Avtorica, okrajna sodnica in magistrica pravne zgodovine, je s prvencem vzbudila zanimanje ljubiteljev beletristike, z žensko tematiko in prepričanji knjižne junakinje pa po štirih stoletjih prebudila sodobne inkvizitorske pretendente.

Maja Črepinšek, Bukla 160

O AVTORICI:

Urška Klakočar Zupančič je doma iz Sevnice, z družino pa že več let prebiva v Ljubljani. V mladosti je nekaj časa živela v mističnem mestu Glastonbury v jugozahodni Angliji. Po izobrazbi je magistrica pravnih znanosti in pripravlja doktorat iz pravne zgodovine. Od leta 2009, ko je bila imenovana za sodnico, odloča v civilnih zadevah Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Zgodovina je njena strast že od otroških dni, ko je odkrila, da tudi rada piše. Zadnjih nekaj let redno objavlja članke s svojega strokovnega področja. Odmik od ponorelega sveta najde v sedlu kobile Gine. Poročena je z ljubeznijo iz študentskih dni, pred osmimi leti pa je postala mati dvojčkov Filipa in Davida, ki sta imeni dobila po velikih zgodovinskih osebnostih.