Hudičevo ogrinjalo - TV

Ambivalentnost do sveta, v katerem smo se rodili ali odraščali, njena razsežnost, ostane v nas do konca življenja. Sili nas, da se kar naprej opredeljujemo do nje. Zakaj sem odšel in zakaj se (ne) vračam. Tudi za Cristino Battocletti ostajata prostor in čas otroštva za pisanje odločilna. Tako kot pisanje samo – razume ga kot odstiranje in na novo vzpostavljanje vsega. Zdi se, da še vedno verjame, da je književnost lahko transformativna, da bralca spodbuja, naj sprejme preteklost, verjame v bodočnost. Mar ni za pisce romanov pisanje pravzaprav edina mogoča vera?

Odraščala je na območju, ki se geografsko zareza v Alpe in Dolomite, a še usodneje so jo določili vbodi zgodovine – in Furlanija je z njimi posejana na gosto. »V Milanu mi po več kot dvajsetih letih tu in tam, največkrat z žlehtnobo v srcu, kdo reče, da sem montanara – hribovka. In ima prav, za vedno bom hribovka.« Tako kot njena Irma v Hudičevem ogrinjalu, ki se nikdar zares ne more izruvati iz svojih čedajskih korenin. Za mestne manire bo vedno imela prevelike robate dlani, premočna bedra – in takšna je tudi njena čudovita Furlanija, izraščena iz narave, kjer je reka vedno premrzla, njene skale preveč lepe, preostre, gorske stene bodičaste, dlani jemajoče ...

»Furlaniji se geopolitično nihče nikdar zares ni posvečal. Tudi ne v literaturi; zelo malo je piscev, ki so ji namenili črnilo. Čedad je zame svet neskončne lepote in žalosti obenem. Mesto v meni.«

Trda vezava, 21 x 15 cm, 144 strani.

RECENZIJA BUKLA:

Romaneskno dogajanje v Hudičevem ogrinjalu je prostorsko in časovno omejeno na tako ozek prostor, da tudi bralec, tako kot glavna protagonistka Irma, mlada študentka, ki študira v Bologni in se vrne v rodni Čedad samo zaradi prijateljevega pogreba, komaj diha od utesnjenosti, ki veje iz vsakega poglavja. A prav to je v resnici ena od vrlin tega mojstrsko izbrušenega romana, ki med drugim navdušuje s svojo stilno prefinjenostjo in domiselnostjo poteka zgodbe.

Glavna junakinja ves čas niha med željo po begu iz utesnjenega Čedada, porinjenega na sam rob Italije in pozabljenega od vsega sveta, in hrepenenjem po vrnitvi h koreninam in iskanju odgovorov na marsikatera izvorna osebna vprašanja. A kot Čedad, za katerega se zdi, da ga prekriva hudičevo ogrinjalo, saj se samo v pičlih nekaj dneh tam zgodijo kar tri smrti Irminih znancev oziroma prijateljev, se tudi junakinja duši pod težo zgodb preteklosti – svoje lastne pa tudi preteklosti svojih najbližjih. Vsakič, ko se že zdi, da bo dih postal malce lažji in osvobajajoč, znova nekaj leže na prsi in ga spet zaduši … Popolno bralno razkošje, okronano s fantastičnim prevodom vsestranske ustvarjalke Patricije Maličev!

(Vesna Sivec Poljanšek, Bukla 148)