Zoja in pomarančna obleka

Hej! Naj se ti predstavim: ime mi je Zoja in vabim te, da z mano pokukaš v knjigo, v kateri sem ugotovila, kaj je to Odgovorna proizvodnja in poraba. Pa veš, kaj to pomeni?

Pojdi z menoj in skupaj bomo odkrili, da ljudje preveč kupimo in porabimo. Spoznali bomo, da se moramo naučiti ponovne uporabe naših stvari, da ne bomo zadušii sveta z gorami predmetov, ki jih po uporabi odvržemo. Spoznal boš tudi Tino in Tita – skupaj smo izumili sijajno igro, s katero pomagamo naši Zemlji, da bo lepše bivala z nami. Se želiš igrati tudi ti?

Povzetek vsebine:

Zoja je povabljena na rojstni dan svoje prijateljice Tinke in želi izbrati prav posebno darilo – rada bi ji podarila igro, ki teče po pravilih, ki jih igralci sami postavljajo. V mestu sreča ljubitelje zdravega okolja, ki jih z zanimanjem opazuje. Pri tem jo pot zanese na trg, kjer spozna, da ponekod obleke izdelujejo tudi iz materialov, ki jih ljudje zavržemo kot odpadke. Tako njena prijateljica dobi pravo pomarančno obleko, otroci pa na praznovanju iz darilne embalaže naredijo domiselne kostume in se odpravijo na okoljski shod po mestu. Odrasli jih z zanimanjem opazujejo – in se od njih učijo. Tako, kot se mi učimo od svojih otrok.

Slikanica Zoja in pomarančna obleka je kratko sporočilo na temo Smotrna poraba in potrošnja, zgodba pa je dobro izhodišče za otrokovo opazovanje našega ravnanja s stvarmi, ki jih kopičimo, a v resnici ne potrebujemo – in učenja, kako je lahko tudi drugače in bolje. Zoja in pomarančna obleka je prejela nagrado Simonette Lamberti v sekciji literature za otroke, Citta di Cava de’ Tirreni 2023.

RECENZIJA IZ REVIJE MOJ MALČEK:

Zoja Reš Svet (da, priimka sta pomenljiva) je stara sedem let in živi v velikem mestu. Pod njenim očarljivim gnezdecem skodranih las se valijo vedno nove imenitne ideje. V tej knjigi izvemo, kako je bilo, ko sta Zoja in njen prijatelj Tit iskala najboljše darilo za sošolko Tino, ki ju je povabila na praznovanje rojstnega dne. Otroka sta se morala v trgovino gospoda Bruna odpraviti sama, ker je Zojina mamica pospravljala velikanski kup oblačil. Veliko preveč jih je. Marsikatero mamica sploh nikoli ne obleče …

Gospod Bruno ima na policah svoje trgovine najlepše igrače, toda takšne, kot jo iščeta otroka, nima. Rada bi namreč igro, ki jo izumiš sam in ima pravila, ki si jih moraš izmisli sam. Gospoda Bruno se najprej zamisli, potem pa se odloči, da se bo pridružil otrokoma pri iskanju »najboljše igre«. Skupaj sledijo povorki protestnikov, ki vzklikajo gesla za naravo, manj plastike, več recikliranja … Recikliranja? Povorka, ki ji sledijo gospod Burno, Zoja in Tit, se ustavi blizu Afriškega trga. Tam Zoja zagleda stojnico, kjer ponujajo pomarančne obleke. Pomarančne obleke so narejene iz pomarančnih lupin, oranžne so kot pomaranče in tudi dišijo lepo kot pomaranče …

Slikanica Ruggera Poi in Alice Rossi spodbuja razmislek o prihodnosti Zemlje, potrošniški družbi in otrocih, ki jim bo svet kmalu pripadel. Spodbuja ekološki odnos do dobrin, premislek o pravih in potrošniško vsiljenih potrebah ter vabi otroke, da se dejavno vključijo v skrb za okolje. V spremni besedi – toplo jo priporočam v branje odraslim – Josipina Kovačič pojasnjuje miselni okvir fundacije Pistoletto, šole Cittadellarte in njenega pobudnika in ustanovitelja Michellangela Pistoletta, italijanskega slikarja, restavratorja in kiparja, ki promovira nov način bivanja, utemeljen na ideji trajnostnega razvoja. Zelo toplo priporočam v branje in premislek, da bo svet že jutri lepši!

Predstavitev: Maja Črepinšek