Planinski dnevnik Zapisi z gora

Planinski dnevnik Zapisi z gora je sila posrečena zadeva. Zakaj?

Ko človek po večurnem naporu vendarle osvoji težko pričakovani vrh, se zna zgoditi, da je od radosti in prelepih razgledov kar malce opit. Da mu glava ne bi obvisela v oblakih, v spominu pa nastale frdamane luknje, lahko svoja doživetja, občutenja in opažanja pridno zapiše v planinski dnevnik Zapisi z gora. Kako in zakaj so nastali Zapisi z gora.

Peta, prenovljena izdaja ima novo naslovnico, barvno in dopolnjeno notranjost!

Planinska knjižica za zbiranje žigov ni le priročen pohodniški dnevnik stare šole (Svinčnik in papir!), ki ga lahko povsod vzamemo s sabo. Je tudi mali priročnik, ki je opremljen s pravili vedenja na gorskih poteh, naravi nasploh ter s koristnimi napotki, ki nam bodo prišli prav na poti. Vključuje informacije, kako ravnati v primeru nesreče in nekaj malega o tihi govorici živali. Skratka, vsak pohodnik, kolesar in ljubitelj gibanja v naravi ga mora imeti.

Slovenci smo znani kot športno aktivni ljudje. Udejstvujemo se domala v vsem in dosegamo tudi dobre rezultate. Vštric s tem pa tudi radi zbiramo in lepimo. Kar spomnite se norij, ki nam jih povzročajo trgovci z zbiranjem nalepk. Planinski dnevnik Zapisi z gora poteši obe dejavnosti, vanj beležimo naše športne aktivnosti in zbiramo žige. Vsak zagnan hribovc ga mora imeti.

Od tu naprej pišemo knjigo sami. Vanjo lahko beležimo naše cilje, kakšno pot smo opravili, koliko časa smo za to porabili, na vrhu odtisnemo žig … Predvsem pa si zabeležimo, kako luštno smo se imeli, s kom smo šli in kaj zanimivega se nam je pripetilo. Beležimo lahko vrsto športnih aktivnosti kot so pohodništvo, kolesarstvo, plezanje, smučanje, tek na smučeh, veslanje in še kaj.

Marsikdo se gotovo sprašuje, zakaj bi potreboval Zapise z gora, če pa nam pametni telefoni ponujajo toliko aplikacij, ki merijo tvojo aktivnost in ti potem še vse preračunajo. Aplikacije so super, ampak na koncu zapišeš svoj rezultat v dnevnik in tako imaš shranjen spomin za vedno. Ko bo poln, te bo čakal na knjižni polici, da ga čez čas prelistaš in se spomniš pripetljajev. Čez nekaj let bo dnevnik prava spominska knjiga.

Še bomo hodili, kolesarili … in zbirali žige.

Dnevnik lahko postane tvoj načrtovalec aktivnosti za vse leto. Kakorkoli pa lahko edino vanj pritisneš žig, ko po večurnem naporu zlezeš na težko pričakovani vrh. Beleženje poti, občutkov in zbranih žigov pomaga ohranjati spomine na doživetja v naravi. Prav tako je motivacijski pripomoček za doseganje novih ciljev in raziskovanje različnih vrhov. Dnevnik služi kot trajen spomin na avanture in lahko postane dragocen arhiv, ki ga je prijetno prelistati tudi po več letih.

Planinska beležka je torej idealen spremljevalec za vse ljubitelje narave in pohodništva. Knjižica omogoča beleženje doživetij, občutenj in opažanj na poteh, kar pomaga pri ustvarjanju trajnih spominov. V dnevniku lahko zapisujete podatke o opravljenih poteh, času hoje, ter odtiskujete žige, ki jih naberete na različnih vrhovih. Poleg tega vsebuje tudi koristne informacije o pravilih vedenja v gorah, nasvete za varno pohodništvo in zanimivosti o naravi. Zapisi z gora niso le dnevnik, ampak tudi dragocen spomin in motivacije za nadaljnje pohodniške podvige.

IZ VSEBINE - HRIBOVSKI BONTON:

1. Nabiranje kondicije

Pohodništvo, planinarjenje in kolesarjenje so vzdržljivostni športi samo za izbrance in izklesana telesca. Neumnost! Vsakdo lahko rine v klanec in nazaj, vendar naj to počne preudarno. Srce vam bo iz lastnih globočin hvaležno, če ne boste hiteli ter vsakokrat ubrali tempo, ki odgovarja vašemu zdravju, počutju in sposobnostim. Na kratko: Nikar ne nori tja gori!

2. Skrbno načrtovanje

Zemljevidi, vodniki in poznavalci (tisti pravi, ne šalabajzarji) vas lahko poučijo o dolžini, višinski razliki in težavnosti ture. Ko ste enkrat na poti, si za lažjo orientacijo pomagajte z zemljevidi in GPS-om. Pred odhodom pozorno sledite vremenski napovedi, saj veter, dež in mraz povečajo nevarnost nepotrebnih nezgod. Nihče si ne želi riniti za vami tja gor samo zato, ker ste nepremišljeni.

3. Popolna oprema

Oprema naj bo primerna načrtovani poti, nahrbt­nik naj ne bo pretežak. S seboj ne potrebujemo Kafkovih zbranih del! Nikar pa ne pozabite spakirati zaščite pred dežjem, mrazom in soncem, opreme za prvo pomoč in mobilni telefon. Za vsak primer na glas ponovimo še številko za klic v sili v Evropi: 112! Izberite čevlje, ki se prilegajo, imajo dober oprijem, so vodoodporni in ne pretežki. Razne šlape, balerinke, hipsterske supergice in podobna krama naj počaka doma.

4. Zanesljiv korak je ključnega pomena

Padci zaradi zdrsa ali spotikanja so najpogostejši vzroki nezgod. Ne samo primerna obutev (beri zgoraj), tudi tempo in utrujenost močno vplivata na vaš korak in zbranost. Nikar ne hitite in počivajte, če ste utrujeni. Naredite uslugo vaši družbi in/ali izletnikom za vami – s previdno hojo se namreč izognete proženju kamenja, ki, saj veste, lahko pripeljejo do sila neugodnih dogodkov.

5. Držite se označenih poti

Nikoli ni odveč ponoviti, kako je na ne­označenih poteh večja možnost, da zaidete ali se poškodujete. Tudi kamenje je tam bolj živahno. In bližnjica ni ­nujno vedno bližnjica. Če ugotovite, da ste zašli, se vrnite nazaj na zadnje me­sto, kjer se še znajdete. Strma pobočja s starim snegom pogosto podcenjujemo, a so zelo nevarna in nam na njih zlahka zdrsne. Lanski sneg torej ni neka stara, pozabljena zgodba. V gorah je še kako pomemben!

6. Redni odmori

Dajte, postojte za trenutek. Vdih, izdih. Redni počitki omogočajo, da si opomorete ter hkrati uživate v po­krajini in druženju. To je tudi priložnost za prekrasne fotografije. Redno jejte in pijte, da ohranite svojo moč in zbranost. Izotonični napitki so idealni za pogasitev žeje, žitne ploščice, suho sadje in piškoti pa potešijo lakoto. Naj bo, domača potica je prav tako v redu.

7. Skupine in otroci

Vsi izletniki v skupini naj bodo seznanjeni s podatki o cilju in smeri povratka. Skupina naj se drži skupaj, saj lahko že manjša nezgoda zahteva resno reševanje. In spet bo moral nekdo riniti za vami. Na nevarnih odsekih poti naj za vsakega otroka skrbi ena izkušena odrasla oseba. Zelo zahtev­ni tereni, kjer je po­trebna dolgotrajna koncentracija, niso primerni za otroke.

8. Spoštovanje narave, okolja in ljudi

Varujte naravno okolje, kolikor ga še imamo. Za sabo ne puščajte smeti, ostanite na poti, ne motite divjih ali domačih živali, ne dotikajte se rastlin in spoštujte zavarovana območja. Tudi vi niste zadovoljni, če vam kdo smeti po vrtu, dreza v vas in moti vaš mir, kajne? Kadar je možno, uporabite javni prevoz ali skrbite za čim bolj optimalno izkoriščenost osebnih vozil. V gorah se z mimoidočimi pozdravimo, lahko v več jezikih, saj človek nikoli ne ve, koga ima pred sabo.

9. Kaj pa kolesarji?

Če vas bolj kot hoja mikajo pedali, se držite utrjenih makadamskih poti. Ne vozite po travi, ker kdo bo pa kosil, gobaril ali gnezdil za vami? Ko se približujete pohodnikom, vedno pozdravite ali uporabite zvonec. Nikar jim ne pridrvite za hrbet in rentačite, da bi radi mimo. Na kolesu imejte nadzor nad vožnjo in bodite pozorni na okolico, tako da se lahko vedno varno izognete drugim. Skupne poti uporabljajte v manjših skupinah, maksimalno 6–8 kolesarjev hkrati.