Zamolčana Istra: kaj nam je bilo Slovencem do sedaj prikrito?

Avtor nam razkrije do sedaj pri nas še neobjavljene zgodovinske zemljevide, ki jih je hrvaški zgodovinar dr. Stjepan Srkulj v svoji knjigi Hrvatska povijest u devetnaest karata sicer objavil že leta 1937. V Zamolčani Istri sta zemljevidom dodana avtorjeva razlaga in prikaz zgodovinskih razmer v Istri od prvih virov do današnjih dni.

Avtor Franc Kunej že ves čas od osamosvojitve Slovenije spremlja naš odnos do slovensko-hrvaške meje (kopenske in morske). Kot pravi sam, se pisanja o Istri najbrž ne bi lotil, če ne bi kmalu po osamosvojitvi obeh nekdanjih jugoslovanskih republik v Zagrebu naletel na knjigo, ki je takoj vzbudila njegovo zanimanje. Po desetih letih si jo je izposodil in ugotovil, da navaja veliko dejstev, o katerih nismo nikoli slišali in ki gredo v prid trditvam slovenskih avtorjev, ki obravnavajo Istro in njene meje, Slovence v Istri itn.

Odločil se je, da bo vsebino, ki jo obravnava hrvaški zgodovinar dr. Stjepan Srkulj v knjigi Hrvaška zgodovina v devetnajstih zemljevidih (v izvirniku Hrvatska povijest u devetnaest karata, Zagreb, 1937), s svojimi besedami približal slovenskim bralcem, ki sicer ne morejo priti do izvirnika. Edini izvod, ki bi lahko bil na razpolago bralcem, hrani namreč v trezorju Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Izvor tega znamenitega izvoda je še posebno zanimiv, o čemer podrobneje piše Franc Kunej v svoji knjigi.

Na začetku svojega pisanja (prvih osem poglavij od skupno sedemintridesetih) nam želi avtor osvežiti spomin na nekaj dogodkov, s katerimi nas naši sosedi razburjajo vse od 25. junija 1991 do današnjih dni. Avtor kritično obravnava odnos slovenskih oblasti do hrvaških dejanj in opiše nekaj najbolj v nebo vpijočih hrvaških posegov v slovensko lastnino. Ne pozabi niti na dneve osamosvajanja obeh nekdanjih republik, na orožje in na slovenske turiste v času hrvaških vojnih operacij na Balkanu ter na današnje stanje ''dobrososedskih odnosov'': kot sovražnike (neprijatelje) doživlja Slovence 82 odstotkov Hrvatov, kot prijatelje pa le 18 odstotkov (anketa HTV-1 iz leta 2006).

Od vključno devetega poglavja naprej se avtor osredotoči na razlago zgodovinskih zemljevidov, slikovitih nemih prič hrvaške zgodovine, ki nam jo na podlagi strokovne obravnave dr. Stjepana Srkulja poskuša prikazati tako, da bi čim laže razumeli razloge za to, pod čigavo oblastjo je bila v različnih zgodovinskih obdobjih Istra. Najprej spregovori o hrvaškem avtorju in njegovem strokovnem in političnem delu. Opiše tudi njegov odnos do dr. Anteja Pavelića in predstavi njegovo delo Hrvatsko pitanje (Hrvaško vprašanje), v katerem izraža svoje teritorialne zahteve in izpostavlja glavne sovražnike hrvaškega naroda.