Vsakdanja norost : o žalovanju, jezi, izgubi in ljubezni

V ganljivih spominih in pretanjenem nizanju zapisov o svobodi, ljubezni, jezi in prepletanju mitskih in sodobnih družin Lisa Appignanesi vešče vijuga med osebnim in javnim, med neposrednostjo občutkov in objektivnim razmislekom. Zasebni, politični in filozofski pogledi se spajajo v zgodbo ženske, ki krmari med žalostjo in strahom, besom in zmedo, dokler nazadnje ne pripluje v spravo in ljubezen.

»Po tolažbo sem se zatekla domov, k družini in prijateljem. Našla sem jo v otroški sobi, polni prvinskih čustev, v kateri skakljajo tista neznansko nora bitja, ki jim rečemo otroci.«

RECENZIJA BUKLA:

Lisa Appignanesi (1946) je angleško-kanadska pisateljica, romanopiska in aktivistka za svobodo izražanja, ki je v svoji karieri napisala okoli dvajset knjig, vendar je v slovenščini do sedaj še nismo poznali. Vsakdanja norost je njeno najnovejše delo, ki je izvirno izšlo leta 2018, v njem pa avtorica postreže z esejističnimi spomini, ki jih je na površje spravila moževa smrt konec leta 2015, s katerim je preživela več kot tri desetletja. V domišljeno spisani knjigi, v kateri Lisa Appignanesi iskreno prepleta tako žalovanje ob izgubi moža (sicer profesorja, s katerim sta bila močno povezana tudi preko knjižne ustvarjalnosti vsakega od njiju, kar pomeni, da sta skupaj preživljala večino časa) kot jeze ob aktualnem družbenopolitičnem dogajanju, skupaj z napovedanim brexitom, pa tudi ljubezni ob novem vnuku, s katerim se, ugotavlja avtorica, krog življenja nadaljuje, nam pretanjeno izriše portret sodobne intelektualke, ki mora med svojim bivanjem, tudi ko jo zadene izguba, ki jo potiska v norost, vešče vijugati med osebnim in javnim ter med neposrednostjo lastnih občutkov in objektivnim razmislekom o svetu okoli sebe. Ganljivo!

(Samo Rugelj, Bukla 152)

O AVTORICI:

Rojena v povojni Poljski je Lisa Appignanesi odraščala v Parizu in Montrealu, nato pa se v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preselila v Veliko Britanijo. Med njenimi številnimi nagrajenimi leposlovnimi in neleposlovnimi deli so Freud’s Women, Losing the Dead, Mad, Bad and Sad ter Trials of Passion. Vodi the Royal Society of Literature, piše za New York Review of Books, bila je predsednica angleškega PEN-a, londonskega Freudovega muzeja in mednarodne nagrade Booker.