V življenju vsake toliko nastopi trenutek, ko človek začuti, da se mora ustaviti, prekiniti vsakodnevni vrvež in se ozreti nazaj po svoji življenjski poti. Življenje je potovanje, ki nas tudi v težkih, temnih trenutkih spomni, kako hvaležni moramo biti tistim, ki si so z nami delili pot, preizkušnje, pred katere smo bili postavljeni, in razodetja.
Chiara, ki je na pragu šestdesetih let, izkoristi nepričakovano tišino, ki jo je ovila v hiši v hribih, da napiše tri pisma. Prvo pismo je namenjeno njeni posvojeni, dobrovoljni hčeri Alishi, ki je zdaj že dvajsetletnica; drugo osemnajstletni, veliko težavnejši biološki hčeri Ginevri; in tretje ljubemu možu Davidu, v upanju, da ga bo nekega dne prebral tudi še vedno majhnemu sinu Elii, ki se je rodil v trenutku, ko je družina zapadla v veliko krizo.
Vsa tri pisma so svojevrstna ljubezenska pisma, vsako napisano na svoj način. V njih Chiara prelije na papir to nepremagljivo, skrivnostno čustvo, ki nas tako nerazdeljivo veže z drugimi ter odpre naše srce, tudi ko to najmanj pričakujemo.
Trideset let po romanu Pojdi, kamor te vodi srce nas Susanna Tamaro popelje v svet zapletenih generacijskih razmerij ter nam podari dragocene strani, ki preglasijo divje vreščanje našega časa. Veter piha, kamor hoče nas ujame, nam ponudi tolažbo ter nam zaceli rane. Globok, strasten roman, poln humorja, ki priča o moči družinskih vezi in nuji, da si osmislimo življenje.
##