Uresničene sanje

Spomini na deset let potepanj z jadrnico Daddy’s Dream. Bila je želja, ki so je hranile sanje. In sanje so dobile ime Daddy’s Dream. Sanje o svobodi na valovih pod jadri. Po vseh mogočih lukah Mediterana, kjer vsak kamen pove zgodbo o tisočletni zibelki zahodne civilizacije.

Bilo je šest morij in sedem držav. Na zahod nas je veter ponesel do ustja Rone, na jug do Malte in na vzhod do egejskih otokov. In mnogo vsega je bilo vmes. Bili so trenutki nervoze, sitnobe, osebnih stisk; bili so trenutki sreče, spokoja in tudi ponosa. In bile so sanje morjeplovca. Sanje, ki so se uresničile in se naposled ubesedile v čudovitem potopisu večletnega jadranja po prekrasnem Sredozemlju, ob katerem boste skupaj z Markom Vukom spoznavali lepote jadranja in odkrivali skrivnosti ter lokalne znamenitosti starodavnih sredozemskih pristanišč.

»Sanje moramo živeti, ne samo sanjati.« - Piera Fabbriciani

IZ UVODA:

“Vsi imamo sanje, hrepenenje, ki ga živimo v svojem fantazijskem svetu. Če imamo srečo, da jih lahko uresničimo, se zdi, kot da smo s tem uresničili tudi svoj življenjski cilj – tisto, kar v duši, ko se zazremo vase, resnično šteje. Moje sanje so bile, da bi imel jadrnico, s katero bi se, prost pritiska časa, potepal po Sredozemlju. Dobro se spomnim, kdaj so se moje sanje rodile v tako jasni obliki. Dvajset let bo tega. Bili so prvomajski prazniki leta 2002. S prijatelji smo v Franciji najeli motorno barko, s katero smo en teden potovali po Canal du Midi.

Francija je obljubljena dežela za tiste, ki kot turisti radi potujejo po notranjih vodah, saj je na široko prepletena s kanali. Te so za transport blaga zgradili predvsem v 17. in 18. stoletju. Ker so z razvojem železnice kanali postopno izgubili svoj gospodarski namen, se danes po njih veliko bolj kot barže prevažajo barke s turisti. Med množico kanalov ima Canal du Midi tudi za navtike poseben pomen. Preko njega že iz časov Ludvika XIV. vodi direktna vodna pot iz Sredozemskega morja v Biskajski zaliv, se pravi, v Atlantski ocean. Tako smo med tistim dopustom ob okornih »hausbootih1« in ladjah s kabinami za turiste občasno srečevali tudi jadrnice, ki so s podrtimi jambori, nameščenimi na provizorične lesene »koze«, potovale z ene strani evropske celine na drugo. Tak način nomadskega življenja se mi je zdel nadvse privlačen. Omogočal bi mi, da bi se lahko kot kakšen polžek s svojo vodno hišico potepal tako po morjih kot po notranjosti evropske celine.

Poletja bi preživljal na morju, v zimskih mesecih pa bi se umaknil v zavetje kopenskih kanalov, kjer si varno skrit tako pred morskimi neurji kot tudi pred mogočnimi tokovi naraslih rek. Lepe sanje, a ne? Marsikdo bi jih imel. A da bi te sanje dobile tudi možnost uresničitve, je treba imeti:

• ustrezno znanje in izkušnje,
• podporo žene,
• čas
• in (seveda) barko …