Ultrablues (2. izdaja): kako smo se trije kompanjoni lotili ultramaratona

Trije možje. Trije pisci. Trije tekači. Trije obsedenci. Trije bralci. Tri življenjske poti. Malo skupne zgodovine, a zajeten kupček skupnih točk. In ena, osem mesecev dolga skupna dogodivščina, ki je kriznega poročevalca (in nogometaša) Boštjana Videmška, publicista (in hribolazca) Sama Ruglja ter mladinskega pisatelja (in boksarja) Žigo X Gombača iz zagrizenih individualistov skušala spremeniti v kompanjone in ekipo. Ekipo tekaških navdušencev, ki so se sredi ameriške divjine spopadli s svojim prvim ultramaratonom v življenju.

Ultrablues je potovanje od ultramaratonske ideje do njenega uresničenja. Je potovanje daleč stran od množičnih in skomercializiranih tekaških prireditev. Je skupno in posamično potovanje privilegiranih, ki se zavedajo, da ni samoumevno prav nič, kaj šele preteči sto kilometrov v divjih in tako ali drugače pionirskih krajih indijanskih legend.

Ultrablues, s fotoaparatom ga je spremljal Drago Videmšek, hkrati je in ni »še ena tekaška knjiga«. Ambicija avtorjev je preprosta: bralki in bralcu povedati, kako se je treba pripraviti na takšno preizkušnjo, ki ne dovoljuje polovičarstva ali omahovanja, hkrati pa ju popeljati v intimni svet treh ustvarjalnih in v svojem celostnem delovanju precej skrajnih ljudi, ki – ne glede na »postransko škodo« – sledijo svojemu življenjskemu kredu. Kredu, ki ga je divjina južnega Utaha s takšnimi ali drugačnimi odločitvami, ki so jih v času priprav in končne preizkušnje morali sprejeti vsak pri sebi, postavila na odločilno preizkušnjo. Ultrapreizkušnjo.

Mehka vezava, 15 x 21 cm, 445 cm.

RECENZIJE V MEDIJIH:

»Boštjan, Samo, Žiga – 'ultraši', vendar nikakor 'bluzerji'. Globoko spoštovanje do železne volje, dosežka in do odličnega zapisa. Knjiga mi je bila v užitek in mi je vlila energije, da se kot tekač – rekreativec še močneje potrudim.«
- Jure Košir, smučarski šampion

»Knjiga Ultrablues ima vse elemente grške tragedije. Vojni poročevalec, založnik/pisatelj in mladinski pisatelj skozi lastna telesa, skozi vnete mišice, zvite gležnje, misli, ideje, hrepenenje, spomine, skozi stotine pretečenih kilometrov razkrivajo tisto, kar na svoj način išče vsak od nas. Skrajne meje človeka. Tako, kot gredo do konca v ideji – doseči rob svojih fizičnih zmožnosti, tako bralca pripeljejo prav tja, na rob mogočega. Zgodba o posamezniku, ki se zaveda, da bo svet spremenil s tem, ko bo spremenil sebe.«
- Vesna Milek, novinarka in pisateljica

»Ultrablues je mnogo več kot le knjiga o tem, kako se lotiti svoje »ultra« telesne preizkušnje. Je delo treh različnih piscev in treh aktivnih ljudi o tem, kako pomembno je v našem življenju presegati navidezne omejitve, kako kljubovati udobju in pripadati nečemu, kar druži in povezuje. Kot na vsakem cilju, se tudi ob koncu tega ultramaratona izkaže, da je najpomembnejša pot sama – nove cilje si namreč zastavljamo predvsem zaradi iskanja novih poti, ki omogočajo misliti nove misli.«
- Urban Vovk, urednik knjige in literarni kritik

BRALCI O KNJIGI:

"Najprej bi se vam najlepše zahvalila, da ste mi naročeno knjigo Ultrablues, poslali tako hitro. Pričakovala sem jo šele naslednji teden. Ko pa sem odkrila še podpise vseh treh avtorjev, me je oblila kurja polt. Že prvi večer sem "požrla" 150 strani ... Neverjetno, kako lepo teče jezik pri vseh treh avtorjih, da o njihovi tekaški zagnanosti ne govorim. Vsak večer komaj čakam, da nadaljujem z branjem."
- Katja, 28. avgust 2014

"Včeraj zvečer pritekla v cilj Ultrabluesa. Me je zagrabila, pa ne spustila, prebrala sem jo na dušek. Samo Rugelj, romantični hedonist (kakor pravi Vesna Milek) me je nepričakovano vsaj trikrat spravil v solze, strastno pisanje alias Bostjan Videmsek me je zabaval, nasmejal, pretresel, no ja, tudi najokal, Gombač Žiga X, verjetno najbolj netravmatičen človek, kar sem jih kdaj brala, pa je le na koncu zakuhal eno lumparijo, ki je zgodbo začinila. Zame je bilo navdihujoče potovanje."
- Irena, 6. september 2014

RECENZIJA BUKLA:

Po treh dokaj plodovitih letih, ko so slovenski založniki po tekočem traku izdajali raznovrstne tekaške knjige, je še poleti kazalo, da bo letos sušno leto. A bojazen je bila odveč. Rekreativci, ki so si doma med kuharskimi priročniki in odtenki sive izborili svojo žanrsko polico, jo zdaj lahko dopolnijo s prav posebno bukvico.

Kaj dobimo, če se trije intelektualci, pisci in vsepovsod navzoči publicisti spravijo skupaj na tek, recimo na legendarni tek trojk? Slej ko prej se mora izcimiti kaka nora misel, kak peklenski načrt. Točno to se je zgodilo in sredi vročega lanskega poletja je trojica zaplodila idejo, jo skoraj devet mesecev skrbno razvijala in ob njej trpela. Ultrablues je rodil tri nove ultratekače skozi znoj in solze že precej prej kot v trenutku, ko so se zagnali na start prašnega stokilometrskega teka Zion po puščavah in mesah ameriškega Utaha.

Ultrablues ni niti klasična tekaška knjiga niti biografija, kot smo jih navajeni. Je kolaž doživetij skozi skupne ali soloteke treh različnih tekačev. Samo, rojeni kapetan ekipe, preudarno počasen, a izjemno vzdržljiv, Boštjan, skoraj samouničujoče nepopustljiv in vedno na robu, ter Žiga, neuničljiv, železni tekač, ki vedno lahko gre še hitreje ali še dlje. Kako iz popolnoma individualne tekaške discipline narediti ekipni šport? Trije kompanjoni, hribolazec, nogometaš in boksar, so se zavezali, da jim bo uspelo.

Če ste vajeni tekaških alegorij in štorij ameriških, evropskih, celo slovenskih ultraških legend, boste ob tej knjigi prijetno presenečeni. Brez olepšane resnice tekaških supermenov se bolj ko s tekom naši trije protagonisti vseskozi soočajo z lastnimi pomanjkljivostmi, se borijo z demoni in zatirajo svoje dvome. Ob tem spoznamo še tri življenjske zgodbe ljudi, ki so svoje značaje kalili v premnogih življenjskih preizkušnjah. Ni presenetljivo, da nihče od njih ni bil ubogljiv in priden učenec v šoli. Uporništvo je zraslo v njih in z njimi, zato je bila odločitev, da podredijo sebe, večkrat pa tudi ljudi okrog sebe, projektu, ki od njih terja toliko mentalne in fizične energije, po svoje edino logična.

Tekač začetnik ali veteran bo v marsikateri povedi te zgodbe našel tudi sebe. Kako si postaviti svoj tekaški cilj in mu slediti, vremenu in zdravstvenim težavam navkljub? Kako uskladiti naporno službeno in vedno prekratko, skozi prste polzeče družinsko življenje? Kompanjonom to uspeva; ko jim pa ne, si odkrito priznajo, da so samo smrtniki, in se poskušajo učiti na napakah. Omnibus treh zgodb je nekaj posebnega; tri perspektive skupne zgodbe, skupne teke (kot je, recimo, tako domače prečenje Polhograjcev) prikaže na tri popolnoma svojevrstne načine. Skozi doživeta pričevanja si vsi vedno bolj priznavajo, da je tek nepogrešljiv in integralni del njihovega osebnostnega udejanjanja ali samouresničevanja, če hočete.

V zgodbe se boste tako hitro vživeli, da knjige ne boste želeli odložiti. Ultrablues, naslov na prvo branje zavaja, saj ne gre za ležerno podajanje zgodbe, ampak vedno bolj napeto, stopnjevano dogajanje. Drame je vedno več, mišice pokajo, iskre se krešejo, odločitve padajo. Usoda projekta večkrat obvisi na nitki; jim bo uspelo sploh priti do starta? Na vrhuncu zgodbe, na sami tekmi, v polnosti zaživijo še »grofičina dekleta«, zveste spremljevalke po puščavi klatečih se mož. Kako bi te zgodbe zapisale Renate, Maja in Vesna? Branje letošnje tekaške jeseni le vzemite v roke in postanite del tega fanatičnega in fantastičnega potovanja z izjemnim in presenetljivim vrhuncem. Prepričan sem, da vas bo zamikal tudi vaš lastni ultrablues.

(Marko Roblek; Bukla 103)