Tereza Vuk

Tereza Vuk (1976) nima življenjepisa. Opisuje življenje, ampak če čakate dokončane doktorate, se obrišite pod nosom. Če je šola življenjepis. Če ni, potem je leta 2012 zmagala na Proznem mnogoboju in ima za sabo dve knjigi. Po materini strani nečakinja dr. Nede Pagon in po očetovi potomka dr. Stanka Vuka. Na kar se nikoli ni zanašala, ampak je raje hodila po Metelkovi in ljudem delila liste, na katerih je bil napisan njen blog. Ker življenje je zabavno. In zato ni njenega življenjepisa. So samo knjige.

Vukova je avtorica treh knjig: Creepyatrija (samozaložba, 2013), Kolumniatrija (Manični poet, 2016) in Zakaj ima moj hudič krila (Beletrina, 2023). V prvi je združila zapise s svojega bloga, druga je zbirka kolumn, ki jih še danes piše za spletni portal Fokuspokus. V tretji je prigode iz svojega življenja, v katerih ne manjka takšnih in drugačnih ekstremov, združila v roman. Vukova je znana po svojem posebnem slogu, v katerem uporablja sleng in domiselne kombinacije. Živi in ustvarja v Ljubljani.