Srčece: Muc s pristriženim ušeskom

Zgodba, ki jo v prvi osebi pripoveduje muc Srčece, se lahko bere kot življenjepis večine prostoživečih muc, katerih štrenasta usoda se lahko gladko razvozla ob pomoči dvonožnih prijateljev, torej ljudi, ki živalcam v stiski omogočijo lepše in boljše življenje.

Nekega jesenskega dne je na avtoričinem domačem vrtu ob krtini čepel muc, ki ga nihče ni poznal. Imel je prestrižen ušesek, kar je kazalo na to, da gre za prostoživečega mačkona. Avtorica ga je sprejela v svoj dom in mu omogočila boljše življenje.

Ob novem življenju z mucem se je odločila napisati njegovo zgodbo. Na začetku je bilo veliko puhastih muck, vendar lastniki so se nekaterih hoteli znebiti, zato so jih spravili v škatle. Muc Srčece se je s krempeljčki osvobodil in pobegnil. Znašel se je v divjini in takrat se je začela njegova šola življenja. Brskal je hrano po zabojnikih in žejo tešil v blatnih lužicah. Izogibal se je psov, a kdaj pa kdaj je si privoščil hrano iz njihovih skled. Sčasoma je postal vse pogumnejši in šel v napad z nabrušenimi krempeljci. Ob tem je spoznal, da so nekatere živali privezane na verige ali zaprte v kletkah.

Med svojim potepanjem je spozna tudi druge mačje samotarje. Nekega dne pa se mu je življenje obrnilo na glavo. Znašel se je omotičen v majhni kletki in čutil bolečino na desnem uheljčku. Človeški dvonožci so mu ponujali hrano in ga nagovarjali. Razumel je, da so ljudje vzeli njegovo usodo v svoje roke, dokler ga niso izpustili. Nekega dne, ko je ob krtini čakal na svoj ulov, je zaslišal prijazen človečki glas in končno je našel prijeten človeški brlog, ki je postal tudi njegov dom.

Avtorica v besedi in sliki pričara toplo zgodbo, ki uči zaupanja in ljubezni. Pove o usodi prostoživečih mačk, ki jo otrokom predstavi na enostaven a poučen način.