Severni sij

Jančarjev prodorni roman Severni sij iz kultnega leta 1984 s časom ne izgublja ostrine. Umeščen je v tisti večni in vrveči »tik pred«, v začetek leta 1938, in v srednjeevropsko mesto Maribor, na katero v veličastnih pojavih pritiska nedoumljivo zlo.

Josef Erdman v to tuje mesto pripotuje iz poslovnih razlogov. Njegova prvoosebna pripoved se stakne s tretjeosebno in tako smo priče edinstvenemu zlitju subjektivne perspektive s trdo stvarnostjo. Erdman čaka na srečanje, medtem pa ga terra incognita vse bolj srka kot v nekakšno past. Tava od trafike s časniki ob mostu do šepajoče poštarice, ki ji odda brzojavko, popiva z »božjim človekom« Fedjatinom in Ivanom Glavino, »prekucuhom kar tako«, zbližati pa se mora tudi z nenavadno lepo Margerito Samsa.

Ne le njemu, tudi drugim se vse bolj nagibajo tla pod nogami, in zdi se, da se utegnejo spet izravnati, če bodo le popili dovolj. V zmedi se nekateri skušajo orientirati tako, da se oklepajo novih znanstvenih dognanj in sodijo sočloveka po obliki njegove lobanje. V tem trpkem okolju zaživi tudi ljubezen, samosvoja vrtinčasta sila, a ji ne kaže najbolje – takšni v harlekinski opravi sredi propadajočih abesinskih barak.

"Okolje in čas, v katerem živimo, je večkrat dejal na sestankih kulturne zveze ali kulturbunda, terjata od nas špartanskega duha. To pač ni, enostavno povedano, čas za kekse."