Nekoč je živela raca, ki ni marala vode, niti plavanja in čofotanja, pa tudi dežja ne. Kadar je deževalo, si je v hiški toplo zakurila, skuhala čaj, sedla na gugalni stol in se zatopila v knjige. Toda neke viharne in deževne noči ji je veter odtrgal nekaj strešnikov in skozi luknjo v strehi je pričelo deževati. Raca je brž skočila ven po vedro, da ga podstavi pod luknjo.
Tedaj je na pragu, na dežju in v temi, zagledala drobno žabo. Pomislila je, da se je revica izgubila v viharni noči, pa jo je prijazno povabila k sebi na suho. Žaba se je vabila zelo razveselila, a ne zato, ker bo pri raci na suhem, saj je ona imela vodo zelo rada. Vesela je bila nove prijateljice, s katero sta preživeli prijeten večer. Naslednjega jutra, ko je bila streha za silo zakrpana, je raca sklenila, da novo prijateljico pospremi do doma. A kaj, ko žaba ni vedela, kje to je!
Trda vezava, 20,5 x 28,5 cm, 32 strani.
##