Propad imperija: Učne ure za sodobno Rusijo

V esejističnem delu Propad imperija Gajdar jasno prikazuje, zakaj so take teorije zavajajoče in nevarne, predvsem pa škodljive za prihodnost države. Njegov namen je dokazati, da je bil sovjetski ekonomski in politični sistem ali imperij, kot ga sam imenuje, nestabilen sam po sebi in da je bilo le vprašanje časa, kdaj in kako se bo sesul. Predlaga, naj se Rusi raje zazrejo v prihodnost, kot da se nenehno zazirajo v preteklost, saj se boji, da Rusija ponavlja svoje tragične napake, vključno z neenakomernih ekonomskim razvojem.

Sovjetski primer Gajdar uporabi kot vzorec za razumevanje življenjskega cikla imperijev, ki so se znašli na napačnem koncu zgodovine v 20. stoletju (konec dinastij Habsburžanov, Otomanov, Romanovih po 1. svetovni vojni, razpadanje evropskih čezmorskih imperijev po koncu 2. svetovne vojne ter nazadnje razpad Sovjetske zveze v devetdesetih letih 20. stoletja). Vsi ti procesi za Gajdarja niso naključje, temveč logična komponenta v procesu globalnih sprememb, ki jih sam imenuje s skupnim imenom »moderna ekonomska rast«.

Slovenskemu prevodu na pot (Dr. Maks Tajnikar)

"Za slovenskega bralca so zagotovo zanimiva poglavja, v katerih Gajdar omenja primer razpada Jugoslavije. Zanj je ta, neke vrste model razpada imperijev pomemben tudi za razumevanje dogodkov v ZSSR. Ko je zavladala ideja medsebojnega izkoriščanja narodov, je bilo konec Jugoslavije, pravi. Med ZSSR in Jugoslavijo je le ena razlika: prvo je doletela civilizirana rešitev, drugo pa ne."

Trda vezava, 20,0 x 13,0 cm, 532 strani.

O AVTORJU:

Jegor Gajdar (1956-2009) je bil sovjetski in ruski ekonomist, politik in pisec, krajši čas pa tudi ruski predsednik vlade. Najbolj znan je po svojih kontroverznih reformah, ki so učinkovale kot "šok terapija" v postsovjetski Rusiji po razpadu Sovjetske zveze. Mnogi Rusi so ga imeli za odgovornega za ekonomske težave, ki so v devetdesetih letih 20. stoletja pestile državo in se odražale v množični revščini in hiperinflaciji, medtem ko so ga liberalni politiki slavili kot moža, ki je storil, kar je bilo treba storiti, da bi rešili državo pred popolnim kolapsom. Jeffrey Sachs, direktor Columbia University's Earth Institute, ki je bil svetovalec ruske vlade v zgodnjih devetdesetih letih, je Gajdarja imenoval »intelektualni vodja številnih ruskih političnih in ekonomskih reform«.