Postaja Enajst - MV

Roman Postaja Enajst je že kmalu po izidu leta 2014 postal uspešnica, predvsem zaradi odlične proze kanadsko-ameriške pisateljice Emily St. John Mandel, ki stke kompleksno podobo pandemičnega propada družbe in porajanja vzpona nove civilizacije dvajset let kasneje. Ključni čar zgodbe – in tisto, kar jo razlikuje od praktično vseh podobnih pripovedi – je v tem, da ni osredotočena na akcijo, tehnologijo ali podroben prikaz bede propada, temveč na umetnost.

V romanu glasno odzvanjajo mnoge teme, ki so jih izpostavile klasike (post)apokaliptičnega žanra, kot sta Cesta Cormaca McCarthyja in Obstati Stephena Kinga, a so tukaj zgolj vezivo, srce zgodbe pa je umetniško izražanje skozi gledališko igro, glasbo in literarno-likovno ustvarjanje. Prav ustvarjalnost je tista lastnost, ki združuje raznolike, bežno povezane protagoniste zgodbe, ki se razteza skozi več desetletij in prek raznoterih okolij, od izoliranega otoka v arhipelagu zahodne Kanade do urbanega zimskega Toronta, s kontinentalnim podnebjem obremenjenega območja okrog ameriških Velikih jezer, bleščečega Los Angelesa in v temačnem vesolju izgubljene naslovne Postaje Enajst, prizorišča zgodbe risoromana, ki ga ustvarja Miranda Carroll, ena od osrednjih junakinj.

Ljubezen do ustvarjanja je tisto, kar v zgodbi že več kot desetletje žene Potujočo simfonijo, skupino glasbenikov in igralcev, na turnejo skozi pusto deželo, kjer s koncerti in predstavami prebivalcem redko posejanih na novo vzpostavljenih mestec v obalnem pasu Velikih jezer prinašajo navdušenje in veselje do življenja.

MEDIJSKI ODZIVI:

»Ambiciozen pristop k postapokaliptičnemu svetu, v katerem se nekateri trudijo ohraniti umetnost, kulturo in prijaznost. (…) Kot da bi se na vrhu gugalnice izmenjevala Cormac McCarthy in Joan Didion. (…) Mandel prepleta navdušujočo zmes naključij in usode. Magnetično! Prelomen roman.« – Kirkus

»Postaja Enajst v postapokaliptičnem žanru precej izstopa, saj je brez dvoma na nek način zelo spodbudna. Zato je morda knjiga med pandemijo spet postala tako priljubljena. Pomirila nas je namreč s hkratnim prikazovanjem veliko slabšega scenarija od tistega, v katerem smo se znašli, hkrati pa nas je potolažila, da tudi lahko preživijo tudi dobre plati človeške narave in družbe. Obstaja tako jasno sporočilo o nadaljevanju po pandemiji in mislim, da so se ljudje na to odzvali. To je bil velik del privlačnosti.« – The Guardian

»Postaja Enajst slavi tisto, kar nam omogoča, da ne samo preživimo, ampak tudi zaživimo: ustvarjanje umetnosti, pripadnost nečemu, kar je večje od nas samih, neumorno iskanje in preizpraševanje tega, kaj pomeni biti človek.« – Esquire