Pomanjkanje in lakota v Ljubljani med veliko vojno

»Zdi se, da je bilo ob minuli stoti obletnici konca prve svetovne vojne v domačem in tujem zgodovinopisju napisano in povedano vse; bitke pojasnjene, posledice razložene, vsa večplastnost tedanjega dogajanja upoštevana. Tudi ko sestopimo s polja vojaških strategij in političnih akrobacij v vsakdanji življenjski svet takratnega prebivalstva, ugotovimo, da so bili pozornosti deležni raznovrstni fenomeni – od cenzure, občih življenjskih razmer do zdravstvenih razsežij in lakote. In na splošno velja ugotovitev, da je v tistih časih pač prevladovalo pomanjkanje, z njim vred pa lakota. Toda če želimo vsakdanji fenomen podrobneje razumeti, hitro ugotovimo, da je to vprašanje nadvse kompleksno. Kako lačni pa so ljudje tedaj zares bili? Kakšne vrste je bila lakota, kakšno pomanjkanje, kako so ju doživljali, kaj sta povzročala, kako se je nanju odzivala država? V kolikšni meri je bilo vprašanje debeline rezine kruha zares politično vprašanje? Avtorica bralca prepričljivo pelje skozi vso večplastnost tematike, razgrne državnopolitične napore in načrte Dunaja ter lokalnih oblasti, veliko politiko kruha in masti ter vsakdanje spopadanje zanju.« - dr. Jure Gašparič

»Monografija hkrati obravnava dve aktualni temi v mednarodnem in slovenskem zgodovinopisju zadnjega desetletja, lakoto in prvo svetovno vojno. To je tudi prva odlika navdiha, nato cilja, ki si ga je zadala avtorica, in obenem njenega rezultata – pričujoče knjige. Čeprav smo v zadnjih letih dobili razmeroma številna dela o dogajanju in življenju pri nas med prvo vojno, je njena tematizacija skozi prizmo pomanjkanja in lakote civilnega prebivalstva v slovenski prestolnici nedvomno nadvse dobrodošla /…/

Drugi vidik, ki ga velja poudariti, je dosledna in temeljita uporaba najraznovrstnejših primarnih in sekundarnih virov, ki od znanstvene in strokovne literature ter pisnih arhivskih virov sega vse do likovnega gradiva, časopisja in dnevniških zapisov. Tak vseobsegajoči pristop k virom avtorici omogoča, da zloži minuciozen mozaik, ki se postopoma sestavi v grandiozno sliko medvojnega vsakdana ljubljanskih prebivalcev. Tretja poudarjena kakovost dela je v tem, da nam predstavi najširši mogoč družbeni okvir tedanjih razmer, saj zajema odločitve centralnih in regionalnih oblasti ter ukrepe lokalne oblasti in čez vse družbene sloje ljubljanske družbe seže do vsakdanjih težav in iznajdljivosti malega človeka.« - prof. dr. Aleksander Panjek

Trda vezava, 13,5 x 21,0 cm, 303 strani.