Pasje življenje princese Pupe

Pasje življenje princese Pupe je izmišljena zgodba, a so jo večkrat navdihnili resnični dogodki, ki jih je duhovito upodobila ilustratorka Katerina Kalc. Slikanica je v nadaljevanjih izhajala v mladinski reviji Galeb v Trstu.

V branje ponuja večplastni in aktualno problematiko današnjega šolskega vsakdana: otroško duševno stisko, nasilje nad učitelji, vpliv družbenih omrežij in nenazadnje pomen terapije s pomočjo živali. Namenjena je otrokom, staršem, učiteljem in strokovnim delavcem v šolstvu.

Pasje življenje princese Pupe je primerna za dislektike, ker je natisnjena s tipom črk Bianconero.

O SLIKANICI SO DEJALI:

"Tematsko široko razprta zgodba Barbare Suša detektira morje problemov, od širših, kakršni so (ne)kultura poseganja staršev v polje, ki bi moralo biti po definiciji učiteljevo, in zaznavanja najrazličnejših stisk in tudi premoženjskih razlik med učenci v šoli, pa do specifičnih in osebnostnih, od posameznikovega strahu pred nespehom do njegove zadrege pri vključevanju v šolsko skupnost.

Zgodba o deklici Zalki, psički Pupi in vseh, ki pridejo v njun krog, ponuja različne uvide v svet, ki ga otroci in mladostniki izkušajo na zaslonih, razgrinja njihove najrazličnejše bolečine, upanja in strahove. Iz zgodbe se kot nespregledljiv pouk izsvetli nasvet, da lahko vse zagate rešijo odprtost, empatija in pogum. Ob zgodbi, v kateri se krivice in vsakršne napetosti razrešijo z navdihujočim, lahko bi rekli skoraj pravljičnim razpletom, se skoraj sama od sebe ponuja pomisel: Kaj pa, če živimo v pravljici? In kako malo truda in drznosti to zahteva!" - Igor Bratož

SPREMNA BESEDA:

Nadlegovanje, ustrahovanje, sramotenje, družbena osamitev, nepravično kaznovanje, omejevanje s strani učiteljev pri otrocih povzročajo osamljenost in senzorično preobremenjenost, vse to pa je lahko za otroke travmatično in ima dolgoročne posledice za njihovo duševno zdravje. Kaj je za otroka travmatično in kaj ponotranji, morda ni očitno. Travmatične izkušnje se lahko globoko zakopljejo v njegovo notranjost.

Šolska travma močno vpliva na samozavest mladih, to pa privede do nizke motivacije in občutka nemoči, zato se ti učenci težko počutijo ponosne in vključene v svoje učenje, vse to vodi v akademski neuspeh. Prav tako ne čutijo pripadnosti šolskemu okolju. Knjiga omogoča prepoznavo travme na humoren način, a se obenem dotika tudi strokovnih izrazov in učenja le-teh. To lahko marsikateremu otroku, staršem ter drugim udeleženim v šolskem procesu, skupaj s strokovnimi in pedagoškimi sodelavci, približa zavedanje travme pri otroku. Hkrati slikanica ozavešča pomen odkrivanja travme pri otrocih in prikazuje terapijo s pomočjo za to usposobljenih psov.

Ob stresu namreč možgani povečano sproščajo kortizol, imenovan tudi hormon stresa. Povišana raven kortizola povzroča tesnobo, poviša srčni utrip in krvni tlak, vodi v nespečnost, diabetes ter druga obolenja. Terapija s hišnimi ljubljenčki lahko zmanjša raven kortizola v možganih in zmanjša zdravstvene težave. Interakcija s psom zmanjša parametre stresa ter poveča sproščanje ßß- endorfina, oksitocina in serotonina, hormonov sreče in navezanosti. Šolska travma povzroča vseživljenjske posledice, ki so težko odpravljive, otroka zaznamujejo, to pa lahko vodi v depresijo in spremembe možganov v razvoju. Velikokrat so zato v odraslosti potrebna dolgotrajna psihofarmakološka zdravljenja in psihoterapevtska obravnava.

Zgodba, ki večkrat temelji na resničnih dogodkih, lahko otrokom pomaga v stiski ter jih spodbudi, da se obrnejo na zaupno odraslo osebo, ki jih lahko zaščiti pred nadaljnjo šolsko zlorabo ter jih pravilno usmeri pri iskanju pomoči.

V slikanici pa se bo našel tudi marsikateri učitelj, saj se zgodba na drugi strani loteva zlorabe učiteljev, ko starši in morebitni odvetniki, posegajo v učiteljevo avtonomnost. Travma učiteljev vodi v opuščanje učiteljskega poklica, ki je danes premalo cenjen. To poučno, a hkrati prisrčno slikanico toplo priporočam vsem vključenim v izobraževalni sistem in tudi staršem.

(Zala Slabe, nevroznanstvenica in biopsihologinja)