V Motu namreč najdemo vse, po kar smo k Filipčiču tudi prišli: domišljijsko razbrzdano, neukročeno pisavo, ki se ne zateka k literarnovedskim paradigmam in konceptom, temveč oživlja čisto radost pripovedovanja in si ob tem – zakaj ne?! – s svojo igrivostjo in pozitivno razpuščenostjo drzne kdaj bralca tudi pošteno privoščiti in ga zaplesti v svojo pripovedno mrežo.
Moto je abstraktni slikar, ki, kakor pravi sam, abstraktno tudi govori in se rad ponorčuje iz naivnih umetnostnih razlagalcev. A pogosto se lahko prepričamo, da je norčavost le pisano pokrivalo za resne življenjske teme, ki jih prinesejo drugačni časi in staranje. Nič dosti drugače ni v tem Filipčičevem novem romanu, v katerem pisatelj odkrito spregovori tudi o prestajanju težke bolezni in novih življenjskih spoznanjih. Gre za avtorjevo najprepričljivejše delo po Problemih, ki so izšli pred okroglimi desetimi leti.
Trda vezava s ščitnim ovitkom, 14,5 x 21 cm, 177 strani.
O AVTORJU:
Emil Filipčič (1951) se je rodil v Beogradu. Je pisatelj, režiser, dramatik, radijski ustvarjalec in igralec. Za roman Problemi (Študentska založba) je prejel nagrado Prešernovega sklada. Velja za najplodovitejšega slovenskega dramatika.
##