Metamorfaoza

Recenzija Ivana Črniča: “Spremljanje poezije mladih pesnikov je vedno zanimivo že zavoljo sveže energije, ki jo prinašajo, saj nujno odzvanjajo drugače od svojih predhodnikov, med katere smo hitro prišteti tudi sami. Nekako se mi zdi nujno, da to počnem, saj čarovnijo prepleta prostora in časa najraje uzrem iz pesniških nebes. Luka Višnikar se mi v tem smislu zdi posebej zanimiv primer. Z objavljanjem poezije ni začel ravno v rosnih letih, kar mu je omogočilo potrebni čas, da se kot pesnik formira. Piše čisto poezijo, brez ideoloških primesi, lepo in izbrušeno, globoko in presenetljivo. Njegove ekspresivne podobe se nizajo pred nami kot slike, v katere strmimo, ne da bi sprva vedeli, zakaj. Dejal bi, da to ni poezija za lenega bralca. Moramo jo postopno udomačiti, da bi se ji lahko bolj približali, saj učinkuje nekako zagonetno v svoji opojnosti in rahločutnosti. Najsi tudi so ti verzi zapisani za večnost, pa velja poseben poudarek nameniti temu, da pesniku sledimo tudi v bodoče, saj bo, verjamem, zanimivo videti, kako se bo sčasoma razvijal. Če bo njegova usoda le dovolj srečna, nam lahko, prepričan sem, še veliko da.” Preberite več