Mali princ (Zvezdna Beletrina)

Francoski pisatelj Antoine de Saint-Exupéry je prvič objavil Malega princa leta 1943 v ZDA. Za zgodbo, ki jo je tudi sam ilustriral, ga je navdihnila mejna izkušnja, ko je 29. decembra 1935 zaradi letalske okvare zasilno pristal v egiptovski puščavi.

Po petih dneh žeje in izčrpanosti ga je rešila nomadska karavana. Iz prividov, ki jih je doživljal, je zasnoval nepozabno delo o čudežnem Malem princu z drugega planeta, ki obišče letalca v puščavi, in mu pokaže pot do bistva, ki ga ne vidimo z očmi, ampak s srcem. Modrosti malega princa si boste za vedno ponavljali tudi mladi bralci in bralke, še kot odrasli, saj avtor knjige ni zaman hudomušno posvetil odraslim, ki so tekom življenja postali preveč resnobni in popolnoma pozabili, da so bili nekoč tudi samo radoživi otroci.

Zato bodite potrpežljivi z odraslimi, tako kot zvezdni junak Mali princ, ki jim venomer kaj razlaga, že desetletja, v neštetih ponatisih, v več kot stopetdesetih jezikih po vsem svetu.

»Mali princ je ena najbolj branih knjig na svetu. Prevedena je v 300 jezikov in narečij.« - (Deutsche Welle).

Trda vezava s ščitnim ovitkom, 16 x 22,5 cm, 104 strani.

O AVTORJU:

Antoine de Saint-Exupéry (1900—1944) je bil pisatelj, pa tudi izumitelj, ljubiteljski iluzionist, filozof in ilustrator, predvsem pa navdušen letalec. Pri dvanajstih letih se je prvič peljal z letalom, pozneje je opustil študij pomorstva in se kljub nasprotovanju družine odločil za letalstvo. Izkušnja civilnega in bojnega pilota je zaznamovala tudi njegovo pisanje. Napisal je nekaj uspešnih novel, denimo, Letalec (1926), Nočni let (1931) in Veter, pesek in zvezde (1939), v katerih se je vedno spraševal o možnostih solidarnosti in bratstva vseh ljudi. Najbolj je zaslovel z otroško novelo Mali princ, ki nosi univerzalno sporočilo. Umrl je na izvidniškem letu 31. julija 1944, ko ga je nemško bojno letalo sestrelilo nad morjem. Saint-Exupéry je dobitnik številnih literarnih nagrad, med njimi velike nagrade za roman, ki mu jo je podelila Francoska akademija. Nekaj let po avtorjevi smrti je posthumno izšlo njegovo življenjsko delo, Citadela.