Kristali sreče

Andrej Štremfelj nas v svoji novi avtobiografiji Kristali sreče popelje skozi svoje življenje od otroštva do vrhunskega alpinista na vrhu Everesta. Skupaj z Nejcem Zaplotnikom je bil prvi Slovenec na vrhu Everesta in je edini dobitnik tako zlatega cepina za vrhunski dosežek kot za življenjsko delo.

Knjiga ni nizanje alpinističnih vzponov v kronološkem zaporedju, ampak tankočutno opisovanje dogodkov, ki te vzpone spremljajo, soočanja s strahovi in razmišljanja ob izgubi prijateljev.

O KNJIGI SO DEJALI:

"Z alpinizmom se ukvarja mnogo ljudi, Andrej Štremfelj pa je en sam. Njegov opis otroškega hrepenenja po odkrivanju skrivnosti gora dokazuje, da tudi sedaj, ko brada postaja siva in korak počasnejši, ni nič drugače. A ko se z njim podaš v stene Julijcev, se kot na platnu zvrstijo soplezalci, življenjski ritem tistega časa in neverjetna radost življenja. In ko po vožnji s tovornjakom in kombijem v družbi Nejca Zaplotnika odkriva in tudi prepleza svoj prvi osemtisočak, Skriti vrh, se zdi, kot da doživljamo napore in srečo skupaj z njim. Prav tu, na prvi himalajski odpravi, pri rosnih dvajsetih letih, se prvič sreča s smrtjo svojega prijatelja.

Ne, ne povem vsega. Le še to, da je to knjiga o Človeku, ki življenje v polnosti živi vsak trenutek, Človeku, ki mu ni težko izraziti resnice za vsako ceno. Zlata nit, ki povezuje vse strani te knjige, pa je ljubezen v tisočerih oblikah. Naju povezuje že več kot štirideset let." - Marija Štremfelj

"Dobili smo novo hvalnico alpinizmu, ljubezni, družini in prijateljstvu. Andrej nam opiše svojo pot, ki je peljala od Orehka k Objemu na vrhu sveta. Rdeča nit je popolna predanost alpinizmu, pa tudi globoko občutenje radosti in bolečine, ki ju ta »več kot šport« prinaša. Andreja sem spoznal na začetku svoje alpinistične poti. Bil je moj mentor in zelo kmalu tudi zelo dober prijatelj. Prijateljstvo se je razširilo tudi na najini celotni družini. Skupaj sva preplezala veliko smeri in presmrčala (ob ne prevelikem navdušenju soplezalcev) kar nekaj noči na bivakih v naših gorah in v Južni steni Lotseja, pa tudi po številnih vojašnicah po naši lepi domovini. Občudujem ga tudi zato, ker so gore še vedno njegova strast, družina pa največja vrednota.

Andrej je Človek v sreči ob preplezanih smereh, lepih sončnih zahodih, stiskih rok z Marijo, Mkom in drugimi prijatelji na vrhovih smeri, Človek pa tudi v globoki žalosti ob izgubi Barbare in Nejca. Andrej ostaja globoko čuteč, veren, pristen, tak, kot smo ga spoznali že v prvi knjigi. Tudi v tej nam ponuja celo vrsto literarnih biserov. Spet sta se izkazala Duh in moč. Velika sreča je, da je vse to pripravljen deliti z nami. Vzemite in berite, knjiga vas bo obogatila." - Peter Markič

RECENZIJA BUKLA:

Knjiga Objem na vrhu sveta, ki jo je Andrej Štremfelj (1956) spisal skupaj z ženo Marijo in v kateri sta dvoglasno popisala skupno alpinistično pot vse do osvojitve Everesta, je bila zanj kot kaže šele ogrevanje, saj se dve leti kasneje vrača s samostojno avtobiografsko knjigo zgodnjih alpinističnih let, pomenljivo naslov­ljeno Kristali sreče (lepa naslovna metafora za solze sreče ob osvojitvi vrha, ki spolzijo za očali in na zaledeneli bradi tudi same hitro zmrznejo). Štremfelj v njej z ognjevitim pripovednim darom opiše svoje otroštvo in mladost, ko so ga začarale gore, saj se je z bratom Markom, ki so ju povezali prav hribi (imenovali so ju brata Štremfelj), pa legendarnim Nejcem Zaplotnikom in drugimi hitro začel lotevati vse bolj ambicioznih podvigov.

Že kot osnovnošolec je z bratom, ki ga je kasneje poimenoval Mk, prehodil najzahtevnejši del Slovenske planinske poti od Vrat do Petrovega Brda, leta 1977 je z Zaplotnikom po prvenstveni smeri osvojil svoj prvi osemtisočak, Gašerbrum I, dve leti kasneje pa kot prvi Slovenec (Zaplotnik mu je tik pred vrhom odstopil prednost) stopil na Everest. A nevarnost na Himalaji nikoli ne počiva, saj se knjiga, ki bo gotovo dobila svoje nadaljevanje, sklene z Zaplotnikovo nesrečo leta 1983, ko ga na Manasluju nenadoma in nepričakovano odnese plaz, kar vpliva tudi na odpravo na Anapurno pol leta kasneje, ki jo predčasno zaključijo. Radostno popisano življenje alpinista, ki se je marsičesa loteval »na glavo«, a mu jo je, tudi po zaslugi žene Marije, ki je s svojim ženskim čutom blažila njegovo ne­ustavljivo željo po plezanju, uspelo ohraniti celo in bistro.

Samo Rugelj, Bukla 170