Knjiga in bralci VII

»Eden od vzrokov, zaradi katerih ostaja Slovenija (pod)povprečno inovativna država, se očitno skriva tudi v podatku, da le 33 % prebivalcev in prebivalk Slovenije vzame v roke več kot tri knjige na leto, in da je imelo po podatkih mednarodne raziskave bralne pismenosti PIRLS le 26 % četrtošolcev starše, ki so radi brali. Ta podatek lahko razumemo tudi kot napoved, da se v naslednjih desetletjih bralna pismenost – in inovativnost – v Sloveniji zelo verjetno ne bosta spremenili, razen seveda, če se nam med mladimi generacijami ne bo zgodil bralni upor. Ali pa, kar je glede na dosedanjo politiko na tem področju še manj verjetno, da se bomo s to težavo soočili na resen, inovativen in nebirokratski način.«

– red. prof. dr. Miha Kovač

»Leta 2024 nas lahko razveseli, da se je število tistih, ki preberejo vsaj nekaj knjig letno, povečalo. Raziskava Knjiga in bralci VII ni mogla podrobneje raziskati, zakaj se je to zgodilo, a če sklepamo po dogajanjih na tujih bralnih trgih, kjer je branja več in so med najbolj branimi dobro zastopani domači avtorji, lahko rečemo, da so začeli brati nekateri od tistih, ki doslej niso, zlasti zato, ker se je razširila domača berljiva ponudba. Govorimo tako o izvirnih žanrskih romanih, za zdaj zlasti kriminalkah, kot o delih s področja samopomoči.«

– izr. prof. dr. Andrej Blatnik

»Slovenci smo bili vedno na jezikovnem prepihu, znanje tujih jezikov nam je odpiralo pot v svet. To je tudi značilnost drugih manjših jezikovnih narodov, denimo Skandinavcev. Vendar pa pritisk angleščine tako skozi digitalne platforme, kot zdaj tudi z orodji umetne inteligence, lahko v temelju preobrazi pogled na prihodnjo uporabnost angleščine in jo dodatno intenzivira. K temu lahko dodatno negativno utež prinese upadanje znanja šolajočih, ki ga potrjujejo tako mednarodne raziskave kot praktične izkušnje.«

– dr. Samo Rugelj